Po nekaj letih se odrski mag Josef Nadj vrača v Ljubljano, kjer ima svojo številno, zvesto in oboževanja polno publiko. Tokrat se predstavlja z duetom Les Corbeaux (Vrane), v katerem znova nastopa skupaj z vojvodinskim zemljakom, saksofonistom in multi-instrumentalistom Akoshom Szelevényem. Umetnika se v predstavi vračata k Naravi, k bitju, brez katerega ni značilnega horizonta vojvodinske ravnice, k vrani. Te pametne ptice so v nekaterih kulturah znanilke smrti, drugje spet simboli hudiča ali božanstva, predvsem pa, kot kaže, vznemirjajo človeško domišljijo že od pradavnine.
Nadj je z ornitološko radovednostjo opazoval te ptice, še posebej ga je zanimalo kako značilno vrane pristajajo, se dotaknejo tal in začnejo hoditi. Vse njegove predstave so mentalna in fizična združitev gledališča, plesa, slikarstva, kiparstva in literature. Zato ne čudi, da je tretji soigralec v tej predstavi slikarsko platno, katerega prisotnost predstavlja čas in prostor. Predvsem pa gre za še nepopisan spomin, na katerem skozi predstavo ostajajo sledi plesa in sledi glasbe, je vizualni prostor za shranjevanje zgodb, odtise emocij. Predstava je pravzaprav Nadjeva priprava na slikarsko gesto, na zamah čopiča. V nekem trenutku te meditativne in zenovske predstave namreč glavni akter postane čopič, ptica in globoka esenca črnine.
foto Tadeusz Paczula