Kvartet

Zdi se, da je Heiner Müller že s prvo in edino didaskalijo v tekstu Kvartet povzel velik del svojih pogledov na svet in zgodovino. Didaskalija med časom pred francosko revolucijo in časom po tretji svetovni vojni postavlja poševnico. Eno ali drugo, tik preden se zgodi ena najbolj slavnih revolucij ali po tretji svetovni vojni, ki danes nosi prizvok konca sveta, saj gre za isto stvar. Takšno vzporejanje dveh radikalnih obdobij izničuje njuni lastni radikalnosti, zavrača spremembo in briše njuno posebnost. 
Pri pisanju Kvarteta je Heiner Müller izhajal iz romana v pismih Nevarna razmerja, ki ga je leta 1782 kot svoje edino literarno delo napisal Pierre Choderlos de Laclos. Izbor materiala je zanimiv in na prvi pogled nima dosti zveze s siceršnjimi Müllerjevimi obravnavanimi problematikami. Med časovnim okvirjem in dramsko situacijo, igro markize de Merteuil in vikonta de Valmonta (osrednjih likov iz Nevarnih razmerij), pa se prav z njuno navidezno kontradiktornostjo vzpostavlja eno najprepoznavnejših razmerij Müllerjeve dramatike, radikalizirana oblika odnosa homo homini lupus.// Iva Š. Slosar