Kralj Ubu

Slovenski režiser Samo M. Strelec, ki je z gledališčem iz Virovitice že dvakrat uspešno sodeloval pri predstavah Woyzeck in Mačka na vroči pločevinasti strehi, je želel s Kraljem Ubujem poseči po gledaliških postopkih, ki jih pred tem ni še nikoli uporabil. Glavna zamisel je bila, da se odstrani vsa "nepotrebna" in odvečna gledališka sredstva, da se lahko zgodi srečanje med odrom in publiko, predstava pa tako predstavlja eksperiment tako za avtorsko ekipo kot za gledalce. Uprizoritev besedila Kralj Ubu, ki je nastalo ravno iz prvotne ideje preizpraševanja gledališke fikcije, pa vseeno ohranja že obstoječi sistem dramskega gledališča. Jarryjeva zgodba o požrešnem, neumnem in krutem Ubuju in njegovi vladavini terorja se tako nahaja v okvirih univerzalnega in metaforičnega, znotraj katerega ubuji, njihovi podporniki in uporniški mylosasi na drugi strani, ostajajo na spoštljivi razdalji od realnosti.