Plesna predstava - Gibalna inštalacija.
Koord izhaja iz vsakodnevnega ritma skupnih praks in gest, ukoreninjenih v ročnem delu. Skozi repeticijo ti gibi postajajo niti v živem arhivu kolektivnega spomina: ponovno prebujajo utelešene sledi preteklih časovnosti, medtem ko se nenehno gibljemo skozi sedanjost. V svojem jedru je predstava raziskava sobivanja. Sprašuje se, kako lahko izstopimo iz nepopustljivega tempa sodobnega življenja in se ponovno povežemo z zaznavanjem sveta, ki ga oblikujejo cikli, bližina, prisotnost in letni časi. Kakšne oblike pozornosti postanejo mogoče, ko se dovolj upočasnimo, da drug drugega zaznamo drugače? Koord ni poziv k enakosti. Ne išče enotnosti skozi skupno ideologijo, identiteto ali prepričanje. Namesto tega predlaga kolektivno akcijo razlike. Krhko, a vztrajno dejanje gibanja drug ob drugem. V času, zaznamovanem z razpokami, delitvami in ponovnim vzpostavljanjem meja, delo odpira vprašanje: kako lahko ostanemo skupaj, ne da bi izgubili svoje različnosti?
Koord je raziskovalni koreografski projekt, ki aktivira sledi kolektivnega utelešenega spomina tako skozi slovenske tradicionalne geste ročnega dela kot tudi skozi univerzalne kolektivne prakse. Delo izhaja iz ideje, da telo ni le medij izražanja, temveč tudi arhiv. Gre za dihajoč prostor, kjer se gibalne prakse, kulturne tehnike in skupne zgodovine sedimentirajo skozi generacije.
Izhajajoč iz fenomenologije, teorije telesnega spomina in sodobnih diskurzov o utelešeni kogniciji, projekt vzpostavlja prostor, v katerem se plesalci srečujejo s temi preteklimi gibalnimi principi, zaznamovanimi s prenosom teže, ponavljanjem, ritmom in celostno telesno pozornostjo. Ti gibi niso obravnavani kot etnografski material za reprodukcijo, temveč kot tipološka izhodišča, iz katerih vznikajo novi gibalni jeziki.
Ta projekt je del širšega raziskovalnega procesa, ki preučuje, kako utelešene kolektivne prakse, zasidrane v kulturnih in ritualnih kontekstih, prenašajo oblike spomina preko teles. S preoblikovanjem tradicionalnih praks skozi ponavljanje in pozornost raziskava aktivira plasti znanja naših prednikov ter preoblikuje našo zaznavo časa, prostora in kolektiva.
Ko se plesalci gibljejo, je občinstvo povabljeno, da vstopi v ta prostor skupaj z njimi ter zazna težo, ritem in prisotnost kot skupno, utelešeno izkušnjo. V tem okolju vsak gledalec sodeluje v razvijajočem se gibanju in soustvarja sedanji trenutek. Na ta način projekt ponuja tako poglobljen vstop v podedovani kulturni spomin kot tudi reimaginacijo skupnega gibanja in prostora danes.
