Ulična predstava.
Scenarij za predstavo je nastal po zbranih materialih, ki sta jih v okviru projekta Spotikavci v Ljubljani zbrala Robert Waltl in Boris Hajdinjak in so bili izdani v knjižici Holokavst v Ljubljani, (Judovski kulturni center Ljubljana, 2019), materialov za razstavo Holokavst v Ljubljani, ki jo za JKC Ljubljana in Mestni muzej Ljubljana pripravlja dr. Blaž Vurnik ter na podlagi številnih pričevanj in fotografij, ki jih zbira Judovski kulturni center v Ljubljani.
V Ljubljani je pred drugo svetovno vojno živelo kar nekaj judovskih družin, čeprav je bila skupnost relativno majhna in je štela manj kot 200 ljudi. Imeli so svoje običaje, svoje navade. Tudi v Križevniški ulici so živeli ljudje judovskega porekla. Tako kot v mnogih ulicah mesta. Tu so živeli od davnih časov. Živeli so mirno. Bili so zdravniki, študentje, trgovci, čevljarji, bančniki, gradbeniki, advokati, … Poročali so se med seboj, pa tudi izven svojih družin in vere. Gojili so svoje običaje. Včasih bolj odkrito včasih bolj zakrito, odvisno od časa, politike in družbenega razpoloženja. Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 so se razmere poslabšale tudi za Jude na slovenskih tleh. Judovsko vero je drugače na ozemlju predvojne Dravske banovine izpovedovalo manj kakor tisoč vernikov, od tega večina v Prekmurju. Jude je najbolj preganjal nemški okupator na svojem zasedenem ozemlju na Štajerskem in na Gorenjskem, medtem ko so italijanski in madžarski okupatorji zavzeli milejše stališče, predvsem do Judov, ki so že pred drugo svetovno vojno živeli na okupiranem območju.
Ko so Italijani okupirali Ljubljano, so mnogi mladi Judje sodelovali z Osvobodilno fronto. Bolj kot mnogi Slovenci so se judovske družine zavedale, kakšna nevarnost sta fašizem in nacizem. Zelo kmalu pa so se tudi v Ljubljani pojavile prepovedi za judovske prebivalce. Na udaru so bile družine Pollak, Ebenspanger, Bolaffio, Silberstein, Steinberg, Baumgarten, Moskovič, Kapper, Lorant, Goldstein, Oblat,....
V ulični predstavi-performansu Judovsko življenje v Ljubljani za katero sta scenarij in besedilo pripravila Robert Waltl in Vinko Möderndorfer, se združijo igralci Mini teatra in Yiddishpiel teatra iz Izraela, ki pod režijskim vodstvom slovenski publiki že znanega izraelskega režiserja Yonatana Estrkina, v osmih slikah predstavijo delček predvojnega judovskega življenja v Ljubljani z judovskimi običaji in praznovanji, pa okupacijo in obdobje holokavsta v Ljubljani, ko so se domačim Judom najprej pridružili tisoči beguncev, najprej iz Nemčije, Avstrije, Češke, Poljske, po letu 1941 pa predvsem stotine hrvaških Judov, ki jih je preganjala NDH in so v Ljubljani našli začasno varno pribežališče. Predstava nas vodi skozi slike potem skozi preganjanja ljubljanskih Judov in deportacij v uničevalna taborišča, do njihovega sodelovanja v Osvobodilni fronti in partizanskih enotah. Vse skupaj pa povezuje judovska glasba, ki jo v živo izvajajo glasbeniki Kletzmer tria. Predstava je v slovenščini, hebrejščini in jidišu s simultanim prevajanjem.
