Jaz vas ljubim

Za dramski opus ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova (1860–1904) je značilna navidez preprosta, skoraj banalna realistična fabula, ki se nenadoma razraste in razvije, skozi posebne usode junakov, v podobo skrajno zapletenega, temačnega, brezizhodnega sveta, kjer je vsakdo vsakomur žrtev in rabelj hkrati. Čehovljanska dramatika predstavlja enega od vrhov evropske dramaturgije in je usodno zaznamovala gledališko prakso 20. stoletja. V svoji dramatiki je Čehov zaznamoval notranjo krizo evropske družbe in kulture ter ruske razmere ob koncu prejšnjega stoletja. Brez predsodkov je razkrival stvarno življenje in odnose med ljudmi, dramskim likom je odvzel piedestal in jih postavil v kozmos kuhinje, salona, kota sobe, jih potapljal v vsakdanjost življenja in drobne vsakdanjosti umetniško oblikoval.

Delovni naslov Jaz vas ljubim združuje Čehovove enodejanke in dramatizirane kratke zgodbe: enodejanki Medved in Snubač ter odrsko adaptacijo dveh kratkih zgodb Šale in Žalosti. Osnovna ideja združitve Čehovove dramatike in kratke proze je, da bi ustvarili intimno tragikomično igro, ki bi prikazala odlike Čehova kot proznega in dramskega pisca: globoko emotivnost, občutek za človeško trpljenje in prefinjen občutek za komičnost značajev ter situacij iz vsakdanjega življenja.

Za mešanje kratke proze in dramatike se je režiser Nikola Zavišić odločil, ker ima Čehovova kratka proza enako emotivno in tematsko globino kot njegova dramatika. Njegove kratke zgodbe do zdaj še niso bile uprizorjene skupaj z enodejankami, vendar med njimi obstaja zelo logična povezava tako v emocijah kot v komiki. Dramaturška struktura se naslanja na zgodbo Žalost. V njej kočijaž Jona Potapov vozi svojo kočijo po zasneženem Petrogradu in poskuša z različnimi strankami navezati pogovor, da bi jim razkril bolečino ob izgubi svojega sina, ki mu je pred kratkim umrl. Stranke, ki jih kočijaž prevaža, »odhajajo« v svoje zgodbe in nove dramske situacije.

S takšno povezovalno dramaturgijo se Čehovova dramska in prozna dela povežejo v čvrsto narativno strukturo, iz katere se lahko naredi globoko emotivna in komična uprizoritev, ki temelji na medsebojnih odnosih.