Dramsko besedilo za otroke Imej se rad!, ki ga je pisatelj Franjo Frančič napisal pred dobrim letom dni, po dobrih desetih letih od izida istoimenske zbirke otroške poezije (Imej se rad, Karantanija, 1998), je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbeno dogajanje zunanjega sveta. Na vprašanje o vsebinah predstave je režiserka Katja Pegan odgovorila z besedami dr. Igorja Sakside: »Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati 'sončno otroštvo'. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: rad bi bil lunin žarek tvoj / rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu – v njem želijo vzbuditi njegov lastni spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več – v njem vidi edino pravo držo do sveta.«
Prva slovenska uprizoritev.
