Fred Miller, zelo uspešen in bogat borzni mešetar, zaradi ekshibicionizma ponovno pristane v ječi, tokrat že tretjič. Tu naj bi mu terapijo oziroma pomoč nudili dve strokovni sodelavki, stroga zadrta psihiatrinja Eva Stempowska in blagohotna, a precej neuravnovešena socialna delavka Dorothy Jackson. Slednja je šele pred kratkim pričela z delom v državnem zaporu, a je že zapletena v odvisnost od seksualnega razmerja s paznikom Jimmyjem Pollackom, hkrati pa ob prvem srečanju s Fredom začuti posebno vznemirjenost. Da se bo klobčič ambivalentnih razmerij dobro zapletel, si je avtor zamislil še peto dramsko osebo: psihiatra Daniela Parkerja, nekdanjega Evinega zakonskega partnerja (in terapevta), ki se že več let neuspešno ukvarja s Fredovo deviacijo in ima diametralno nasprotno stališče, kako pristopiti k zdravljenju.
Čeprav je zgodba »o razkrivanju, o ekshibicionistu, ki poleg butare in pirhov svetu pokaže tudi ogledalo«, postavljena v Ameriko, petnajst let od nastanka besedila delujejo vprašanja, ki jih postavlja, le še bolj domače: Kako se družba sooča s patološkimi seksualnimi pojavi? Koliko psihiatri dejansko zdravijo bolnike? Kakšne kompenzacije si osamljeni izmišljajo ob soočanju z odsotnostjo ljubezni? ... In nenazadnje, ali je moč preseči delitev na »normalne« in »nenormalne«?
