Scimonejevi junaki so mali ljudje, izpostavljeni veliki negotovosti sodobnega sveta. Postavljeni so na rob in na prvi pogled docela nemočni, njihove življenjske možnosti pa omejene. Vendar se še zmorejo igrati in smejati, sanjati in si poiskati lasten košček svobode. Nikoli ne pristanejo v brezupu. Dvorišče je umazan kot, prostor revščine in bede, a tudi zatočišče, kjer je v medsebojni solidarnosti mogoče vse iznajti na novo. Koli pa jim omogočijo, da se dvignejo nad pritlehno umazanijo in spregovorijo o rešitvi.
V kratkih komornih igrah Spira Scimoneja se absurd meša z vsakdanjostjo, groza s smehom, nadrealistične so in obenem zelo resnične. Zaznamovane so s politično ostrino in prežete z globoko humanistično mislijo, z ljubeznijo do človeka in neskončnih možnosti svobode. Režiral je tržaški umetnik, ki mu je njihova poezija blizu, Marko Sosič.
