Andreasa si lahko predstavljamo kot vidno glasbo. Ko gledamo njegove koreografije, nas ne preseneča, da sta na Andreasov plesni razvoj izjemno vplivala tako oče glasbenik kot študij tolkal. Leta kasneje je prejemnik nagrade Young Artsupport 2019, nagrade Moving Forward Trajectory 2018 za delo The City in nominiranec za nagrado De Troffel, ki jo podeljuje festival Cement.
Prihaja neko Drhtenje. Andreas dela ponovno s prakso kontinuiranega poskakovanja – kot npr. poskakovanje vzdolž ulice. V tem delo se skupina plesalcev poda na potovanje, ki nima končne destinacije. Gibljejo se po odru in s tem izrisujejo geometrijske vzorce ter lovijo ritem. Skupaj tvorijo telo, ki se dinamično giblje po prostoru. Nepopustljiv ritem v kombinaciji z izvirno glasbo skladatelja Rivala Consolesa ustvarja Drhtenje, ki poudarja prostor v tranzitu.
Kontinuiran tok poskakovanja nas vleče v gibanje; kot bi sedeli na premikajočem se vozilu, tresoč se, postajamo del potovanja po cestah, kjer se naši spomini prepletajo z našimi navdihi.
# potovanje kdo-ve-kam # kam ni pomembno # ritem # poskakovanje kot ritem