Delo je lirična koreografija, v kateri se plesalci razvrščajo v različne oblike na glasbo Nilsa Frahma in Pétra Kunerta. Vključuje hitro in počasno gibanje, kompleksne kombinacije, zapeljevanje, razdalje, manipulacijo, razumevanje, bližino in toliko drugih del, ki sestavljajo naše življenje.
Hitimo. Veliko hitimo. Nato čakamo. Vedno čakam samo sebe, da prispem. In počakati moram, da prispe tudi moja duša. Vedno hočemo nekaj prehitevati. Zadnjič, ko sem bila v takem hitenju, sem morala dolgo čakati, da sem se dohitela. Zakaj tako hitimo? Tako dobro dene, kadar se ustavimo. Zajamemo sapo. Dihamo. Kadar ne hitimo, kadar se ne lovimo. Kajti to bi lahko pomenilo, da se sami s sabo soočimo. Pametno je ustaviti se. Zajeti sapo, Dihati. Biti svoboden.
Sestavine:
hitro gibanje, počasno gibanje, hitra srečanja, partnersko delo, sinhronizirano gibanje, negotovost, skoraj tek, vprašanja, skupinska dinamika, oh ne že spet, odnosi, iskrenost, propadli poizkusi, pogovor, dolge vaje, prilagajanje, frustracije, objemanje, jeza, kos torte, zapeljevanje, dolge razdalje, manipulacije, razumevanje, bližina, pozornost, radovednost, raziskovanje, ambicija, neuspeh, strah, vzdih, pesem. morda tudi glasbena kompozicija.
Predstava Dihaj! (Breathe!) temelji pretežno na improvizaciji, kar je nenavadno glede na prejšnje metode Éve Duda.
»Včasih sem v svojih delih dovoljevala le kakih 5% improvizacije, kajti natančnost in predvidljivost sta zame zelo pomembni. Tudi v tej predstavi smo tako začeli. Ustvarjam kot režiserka: zarišem situacije in na podlagi koncepta sestavimo scene. Pri tem smo kar dobro napredovali in bili veseli, da se toliko delov sestavljanke tako dobro sklada z uporabo petja, govora in drugih instrumentov. Pootem pa smo po dveh tednih in pol prišli do nove scene, in izkazalo se je, da je TO naša predstava.« (Éva Duda)