Po motivih predavanja Duende: igra in teorija Federica Garcie Lorce
Predavanje Duende: igra in teorija vélikega španskega pesnika Federica Garcíe Lorce velja za eno temeljnih del v razumevanju flamenka. Od leta 2020 je dostopno tudi v slovenskem prevodu Andreje Udovč in s spremno besedo Ane Pandur. Nudi izhodišče za razmislek o pomenu in moči ustvarjanja, obenem pa odpira vprašanja o ideološki zlorabi transformativne moči umetnosti. S Črnimi zvoki se podajamo v raziskavo polj svobode, upora veljavni konvenciji, presečišča trenutka osebnega in resničnega v ustvarjalnem aktu in njunih implikacij v družbenem. Lorcovo besedilo kot navdih in idejna podstat osmišlja osrednjo temo v paradoksalnem razmerju sprevrnitve pomena, ki je je bilo besedilo deležno v 20. stoletju, s poudarkom na ponavljanju zgodovine. Izpovedovanje (nad)žanrske svobode, iskanje smisla in lepote znotraj danih razmer – ali pa njim navkljub – je ključno. Predstava Črni zvoki nadaljuje in poglablja misel predstave Firebird Ane Pandur, ki tematizira večno vračanje enakega in hrepenenje po svobodi v letenju. Lorca v naslovu predavanja kot izhodišče postavlja igro, ki ima (kot vsak sistem) tudi možnost napake oziroma zdrsa, trenutnega zamika, ki odpira nove horizonte in nosi transformativen potencial, odpira polje nove svobode in vodi v novo igro. Istočasno lahko zdrs privede do ideološke subverzije, ki lahko novo nastalo igro sprevrže v orodje in predmet manipulacije. V iskanju presečišča med dvema svetovoma, kjer je bližina konca-smrti zmeraj že vnaprej predvidena, bodisi zaradi produkcijskih, ideoloških ali političnih razlogov, predstava odpira vnovičen premislek o pomenu posledic ideološke zlorabe ustvarjalne misli.