Predstava je nastala po motivih iz knjige The Man Who Tasted Shapes, v kateri je ameriški nevrolog Richard E. Cytowic osvetlil fenomen sinestezije v različnih kontekstih in s tem podal provokativne iztočnice za razmislek o človečnosti nasploh. Njegovo raziskovanje sinestezije je odprlo mnoga vprašanja povezana s prevelikim zaupanjem v tehnologijo, razmerji med znanostjo in religijo ter etičnimi vprašanji o odnosih zdravnikov do drugih ljudi.
Ko Richardov prijatelj in sinestet Michael pristane na preiskave in poskuse, se odpre Pandorina skrinjica etičnih zagat in zagat družbenih razmerij, civilizacijskih vprašanj in zablod o vsevednosti “bogov v belem”. Vse to zaradi raziskovanja fenomena, o katerem uradna medicina dolgo ni želela niti slišati.
Predstava je nastala v okviru praznovanja 30-letnice umetniškega delovanja Matjaža Fariča kot del trilogije Sinestezija - Rdeča - sled, Sinestezija, Človek, ki je okušal oblike.
***
Sinestezija je sposobnost doživljanja več občutkov hkrati, čeprav je vzdražen le en čutni organ. Sinestezija ni bolezensko stanje in pojav je nenormalen le v tem, da je statistično redek. Čeprav je pred tremi desetletji ob omembi sinestezije marsikateri znanstvenik le zavil z očmi, jo danes raziskujejo tako psihologi in nevrologi kot genetiki. Nemalokrat so sinestezije pospremljene tudi s čustvi. Ta dejstva nevroznanstvenikom odpirajo vprašanja, kaj imata limbični sistem in hipokampus opraviti s fenomenom vzporednih občutij. Da bo zadeva še bolj zanimiva, je vredno omeniti tudi, da raziskave namigujejo na genetsko pogojenost sinestezije po X-kromosomu zaradi opaznega trenda dedovanja po materini strani.
Nekateri avtorji so poskušali proučiti tudi psihološki profil sinestetov. Ugotovili so, da naj bi bil v povprečju sinestetom skupen predvsem dober spomin, pa tudi nagnjenost k urejenosti, dobra organiziranost in relativno visoka ustvarjalnost. Po drugi strani pa so pri teh posameznikih ugotavljali pogost oslabljen občutek za orientacijo in rahle težave pri matematiki, navkljub dobremu spominu za številke. Te lastnosti seveda ne pritičejo nujno vsakemu posameznemu sinestetu, vsekakor pa na splošno velja, da so sinestezije doživetja, ki posameznikovo življenje bogatijo predvsem v pozitivnem smislu.
Viri:
- Cytowic, E.R. (1993). The Man who Tasted Shapes. London: MIT Press.
- Cytowic, E.R., Eagleman, D.M. (2009). Wednesday is Indigo Blue: Discovering the Brain of Synesthesia. London, MIT Press.
- Thomas, B. (2013). The Colors, Man! The Colors!, http://theconnectome.wordpress.com/2011/12/21/the- colors-man-the-colors/
- http://cytowic.net/
- https://www.youtube.com/watch?v=bj8f_Bg8cdg
