Gre za prvo uprizoritev Cementa na Hrvaškem. Veliki nemški dramatik Heiner Müller je igro napisal po romanu socrealističnega pisatelja Fjodorja Gladkova. Režiser Horvat meni, da je Cement ena od največjih ljubezenskih zgodb svetovne dramske literature. Gleb Čumalov se po nekaj letih državljanske vojne in oktobrske revolucije vrne domov in se znajde v opuščeni tovarni cementa, ki kljub letom revolucionarnih prizadevanj za prevzem privatne lastnine ostaja prazna in ne deluje. Njegova vrnitev domov je tudi vrnitev k ženi in njunemu otroku. Žena pa mu ljubezni ne vrača, zaljubljena je v Revolucijo, zaklenila je svoje telo in srce, njun otrok pa kmalu umre od lakote. Od tega trenutka dalje ima Gleb dva cilja: prepričati novo oblast, da omogoči delavcem obnovo cementarne, ki bi lahko delovala bolje in proizvajala več kot prej, in ponovno pridobiti srce svoje nenadno emancipirane žene. Cement je ljubezensko pismo v prelomnem času reza med starim in radikalno novim. Mračna podoba surove moči odraža vero, da tako mora biti, ne glede na pošastne posledice, in da je naša prihodnost, prihodnost človeštva, natančno ta prelom, ali pa je sploh ne bo.
Prevajalec: Boris Perić
Priredba in dramaturgija: Milan Ramšak Marković
Scenograf: Igor Vasiljev
Kostumografinja: Belinda Radulović
Skladatelj: Drago Ivanuša
Oblikovanje luči: Aleksandar Čavlek
Odrski gib: Ana Kreitmeyer
Asistentka scenografa: Tamara Pavković
Asistentka kostumografinje: Marta Žegura
Asistentki dramaturga: Petra Pleše, Marija Androić
Voditeljica predstave: Milica Sinkauz
Nastopajo:
Gleb Čumalov – Rakan Rushaidat
Badjin, Ključavničar – Sreten Mokrović
Sergej Ivagin, Gromada, Kozak – Ugo Korani
Kleist, Starec – Pjer Meničanin
Lošak, Čibis, Oficir – Dado Ćosić
Polja Mehova – Barbara Prpić
Motja – Petra Svrtan
Avdotja – Milica Manojlović
Lisaveta, Tajnica – Tina Orlandini
Boršči, Mašinist – Milivoj Beader
Dmitrij Ivagin, Savčuk, Kozak – Vedran Živolić
Makar, Harmonikar – Mateo Videk
Daša Čumalova – Nataša Kopeč
Aleksej, Kozak – Toma Medvešek
Priporočena starost: 15+