Čas besnenja Jibba Willemsa je nastal v sklopu evropskega projekta Young Europe III (Mlada Evropa III), ki se osredotoča na ustvarjanje dramatike, prvenstveno namenjene mlajšemu občinstvu. Tokratnemu projektu Young Europe IV (Mlada Evropa IV) se skupaj z osmimi evropskimi partnerji pridružuje tudi Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Zaradi pomanjkanja tovrstne dramatike smo do sedaj v Mladem odru Amo delali praviloma po snovalnem principu in besedila pripravljali sami ali pa jih kombinirali z izbranimi besedili. Pri tem projektu je prvič, da se Mladi oder Amo poslužuje izključno dramatike. K sodelovanju smo povabili absolventko gledališke režije Živo Bizovičar in mladega igralca Lovra Zafreda.
Čas besnenja (angl. Age of Rage, 2019) je igra nizozemskega avtorja Jibbeja Willemsa o jezni mladi generaciji, ki poskuša biti razumljena in hkrati razumeti svet, v katerem živi. Glavna junakinja je bojevita in inteligentna najstnica, ki po napadu na političarko pristane v zaporu. Odrasli (učitelji, policaji in političarka) njeno »bentenje« pripišejo njeni starosti, najstniškemu angstu, a ima Dekle v resnici prav: svet ni pravičen, svet je bil morda včasih, ko je bila mlajša, res lepši. Vsaj zanjo. Dekle je tik pred tem, da postane neonacistka, odzivi na njen napad (ki je v resnici krik na pomoč) pa jo od tega vse prej kot odvrnejo.
Osem mladih ustvarjalcev se z materialom spoprime preko osebnih izkušenj in dojemanj jeze, izločenosti iz skupnosti, medgeneracijskega in rasnega problema. Predstava odpira vprašanja revščine, rase, medgeneracijskega spopada in odnosa neoliberalne politike do delavskega razreda. Mladi se sprašujejo, kakšna bo njihova prihodnost, če sploh bo, po teh časih izkoriščanja, jeze in sovraštva.
»Z Lovrom Zafredom sva poizkušala odpreti čim več prostora za misli mladih in stališča ter njihovo mnenje poizkušala čim manj cenzurirati ali nanj vplivati. Iskali smo vzporednice – s kakšno vrsto rasizma oziroma sovražnosti se mladi v Novi Gorici soočajo danes? Kdo so trenutno odpadniki v njihovi skupnosti? Veliko smo govorili tudi o drugačnosti, ne-sprejemanju med sovrstniki in o težavah finančno šibkejših družin. Kakšen odnos imajo do socialno ogroženih, kako in kje jih srečujejo? Eni se bolj angažirajo, drugi manj, vsi pa se tovrstnih problemov zavedajo oziroma so bili v bližnjem stiku z njimi.«
Živa Bizovičar, režiserka
