Od sedemdesetih let in slovite koreografije Density 21.5, ki je Carolyn Carlson prislužila status zvezdniške koreografinje Pariške opere, je solo najljubša forma kalifornijske ustvarjalke. Pomeni ji temeljno obliko koreografskega dela in trenutek primarnega stika s plesom. Opus več kot stotih del sestavljajo številne prelomnice v zgodovini sodobnega plesa, tudi The Year of the Horse, Blue Lady, Steppe, Maa, Signes, Writings on Water in Inanna. Leta 2006 je kot prva koreografinja prejela zlatega leva Beneškega bienala.
Otoke tvorijo trije soli in duet: Sedma ženska, Sedmi moški, Ženske vetra ter Mandala so dela, s katerimi se Carlsonova vrača k iskanju svojega bistva, lastne intime, hkrati pa razkriva vso lepoto in moč, ki jo izžareva samostojno plesalčevo telo.
Uvod v program in nastop v prvem solu pripada Guillaumu Perretu, francoskemu jazzovskemu skladatelju in saksofonistu, v zadnjih letih enemu najpopularnejših imen sodobnega francoskega jazzovskega prizorišča, ki svoj zvočni prostor ustvarja tudi s pomočjo hkratne računalniške obdelave zvoka.