Klasika 20. stoletja Čakajoč Godota Nobelovega nagrajenca Samuela Becketta (1906–1989) je že takoj po krstni uprizoritvi leta 1953 v Parizu sprožila pravi plaz nasprotujočih si interpretacij, sam avtor pa se je razlagam dela raje izogibal; ko so ga v nekem intervjuju vprašali, koga in kaj predstavlja Godot, je odgovoril: "Če bi vedel, bi povedal že v igri."
Verjetno so globlje kot vsi kritiki in razlagalci igro dojeli doživljenjsko obsojeni kriminalci, ko so si jo leta 1957 ogledali v ameriškem zaporu San Quentin - prav zlahka so razumeli Vladimira in Estragona, njuno zabavno nemoč, da bi odšla ali nehala čakati, preganjanje praznine s smešnimi ritualnimi igrami, s spomini, ki nezadržno bledijo in se izgubljajo, tisoč in en način, s katerim skušata zapolniti čas. Njuno upanje - kaj jima pa drugega preostane – da bo Godot prišel, da bosta osvobojena, da bosta odrešena.
Uprizoritev Čakajoč Godota je gostovala na:
- 3. Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju, 2004
- 3. festivalu Kluže v Bovcu, 2004
- 39. Borštnikovem srečanju v Mariboru, 2004
