Boj v požiralniku

Štirje performerji raziskujejo razmerje med prostorom in telesom, med temo in svetlobo ter med gibom in mirovanjem (med akcijo in pasivnostjo) v alegoriji vola Bavšija iz socialnorealistične povesti Boj na požiralniku Prežihovega Voranca. Raziskujejo fenomen delovne živali kot objekta – "živali stroja" v primerjavi s človekom današnjega časa in prostora. Z iskanjem podobnosti in razlik med obema pojavoma skušamo zaznati simbolne artefakte, gibe in geste, ki univerzalizirajo podvrženost subjekta razosebitvi in njegovo tako socialno kot intimno transformacijo v objekt koriščenja, v mašinerijo, v orodje, skratka v proletariat.
 Tehnika igre temelji na ponotranjenju živalskih nagonov. Osredotočajo se na konkretno žival – vola ali skopljenca (ali preprosto stroj, ki ga na koncu lahko še poješ), ki ga igralci skozi imaginacijo poustvarjajo iz psihičnega ustroja vola in ga transformirajo v psihologijo človeškega delavca – bodisi uradnika bodisi delavca v tovarni. Poleg tega je v predstavi poseben poudarek namenjen problematiki narave.