Besedilo Bimberli pripoveduje o prikupnih magičnih bitjih, ki jih poznamo tudi kot namišljene prijatelje. Ta domišljijska bitja so pogosti spremljevalci otrok v zgodnjem otroštvu, so njihovi zaupniki ali zarotniki.
V zgodbi spremljamo deklico, katere namišljeni prijatelj bunko Bimberli je tako zrasel, da je za stanovanje prevelik in preglasen. Hišni svet zato sklene, da ga mora deklica nemudoma odpeljati na Otok spominov …
Bimberli je zgodba o odraščanju. S prispodobo domišljijskega bitja osvetljuje vse, kar tak lik simbolizira. Bunko je lahko namišljeni prijatelj, lahko je neka navada, ki jo moramo počasi opustiti, predmet, na katerega se navežemo … Bunko pa v širšem pomenu ni nujno le nekaj, kar je povezano z otroštvom; lahko nas vse življenje postavlja pred izzive sprememb in slovesa.
Kljub vsemu pa slovo od Bimberlija in njegov odhod na Otok spominov ne pomenita, da moramo v sebi zatreti vse otroško, da moramo otroški svet izbrisati iz spomina in da moramo nemudoma odrasti. Nasprotno: lepo in prav je, da vse to nosimo s seboj, a na drugačen način.
