Smoletova najpomembnejša drama Antigona (1960) odraža dramatikov kritični odnos do političnega pragmatizma in odpira konkretna vprašanja o družbi in položaju posameznika v njej. Dramaturg Vladimir Kralj je o igri zapisal, da »tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali na Slovenskem že od Cankarja dalje«. Smole je Sofoklejevo mitološko zgodbo o Antigoni, ki brata Polineika pokoplje kljub kraljevi prepovedi, moderniziral in jo z izrednim pesniškim jezikom in slogovno bravuroznostjo preoblikoval v sodobno tragedijo. Radikalni premik je Smole uvedel s fizično odsotnostjo naslovne junakinje, dramske osebe pa je spremenil v nosilce sodobne filozofske misli in človeških vrednot. Antigonin upor ni več naperjen proti despotu, njena aktivnost predstavlja uresničenje vesti in duhovnih vrednot.