Akord za akordom

Kaj smo pripravljeni narediti, da bi pomagali drugim? Sosedovim otrokom, ki jih komajda preživlja mati samohranilka? Klošarju, ki ga vsak dan srečamo na cesti? Ljudem v drugi državi, ki jih je prizadela naravna ujma? Pa je humanitarna pomoč dovolj? Bomo sploh kdaj izkoreninili revščino?

Mlad, brezposeln arhitekt Vito se o vsem tem ne sprašuje več, saj v okviru razvojne pomoči EU pomaga graditi šole v državah v razvoju. Poln zanosa prosi glasbenika Boštjana, uveljavljenega glasbenika srednjih let, katerega slava je že v zatonu, naj napiše skladbo, s katero bi rad zbral denar za dokončanje projekta. Boštjan, ki ga bolj kot vse drugo na svetu zanima njegov super računalnik, si povsem narobe razloži, kaj Vito pričakuje od njega. Tako se oba znajdeta v komičnem nizu nesporazumov, ki jih podžiga generacijski prepad in tudi nasprotujoča si svetovna nazora. Ob duhovitih dialogih, živahni glasbi, ki nastaja sproti, in ob dejavnem vključevanju občinstva v dogajanje nazadnje spoznata, da morata skladbo napisati skupaj. Jima bo uspelo?

V predstavi odkrivamo zavite in presenetljive poti umetniškega ustvarjanja, obenem pa nevsiljivo odpiramo dileme našega sveta.