Zala Dobovšek, SiGledal, 18. 10. 2011

Življenje Magde Husákove - Lokvencove

Danes na 46. Festivalu Borštnikovo srečanje: Sláva Daubnerová M. H. L.
Foto: Samo Trnka
Foto: Samo Trnka
Foto: Samo Trnka

Večstranska gledališka ustvarjalka Sláva Daubnerová je rekonstruirala zapleteno življenje Magde Husákove - Lokvencove (M. H. L.), prve slovaške režiserke, ki se je vpisala v zgodovino kot izjemno inteligentna ženska z drznimi umetniškimi idejami, s katerimi je pogosto drezala v politične razmere in bila temu primerno tudi cenzurirana. Kot ambiciozna in nadarjena umetnica se je zoperstavljala uničujočim mehanizmom totalitarizma, sicer pa je njeno življenje v slogu kontroverzne drže zapolnjevalo nizanje neprestanih vzponov in padcev.

Pri monodrami M. H. L., sestavljeni iz dvajsetih prizorov, je Daubnerová sodelovala z dramaturgom Pavlom Grausom. Osredotočila sta se predvsem na protagonistkin kontrast med javnim delovanjem in intimnim življenjem, prvi impulz pa jima je predstavljala njena knjižna biografija, ki je izšla leta 2008. Predloga jima je pomagala pri ustvarjanju tako časovnega uprizoritvenega loka kot tudi same strukture kratkih tematskih epizod. Daubnerová je iskala avtentične tekstovne in avdiovizualne materiale, pri tem pa si je inspiracijo krepila s pomočjo različnih korespondenc, birokratskih dokumentov, uradnih listin pa vse do razgovorov, režijskih knjig in recenzij. Avdiovizualni delež v uprizoritvi pa skozi prizore izrisuje še bolj neposredno umetniško in zasebno držo Husákove - Lokvencove, projekcije namreč prikazujejo izseke filmov, v katerih je igrala, televizijske serije, ki jih je režirala, in reportažne inserte njenih poslednjih režijskih podvigov. Glasba v monodrami pa je po mnenju Daubnerove zelo nevpadljiva, njena funkcija je predvsem v nevidnem poglabljanju v posamezne atmosfere.

Sláva Daubnerová se je rodila leta 1980. Študirala je kulturne študije na Karlovi univerzi v Pragi, trenutno pa je doktorska študentka na praški Gledališki fakulteti Akademije za uprizoritvene umetnosti (DAMU). V gledališki svet je vstopila skozi vrata amaterskih gledališč, leta 2006 pa je ustanovila neodvisno gledališče P.A.T., ki deluje kot platforma za sodobno gledališče, ples in nove medije. Pod okriljem P.A.T. je ustvarila projekt Celice (navdih je našla v dnevnikih Louise Bourgeois), multimedijsko inštalacijo Hamletmachine, na oder pa je postavila tudi adaptacijo romana Melanholija Jona Fosseja. Kot igralka in plesalka je sodelovala s številnimi režiserji in gledališkimi ustanovami, med njimi s Slovaškim narodnim gledališčem, gledališčema SkRAT in Pôtoň ter studiem Štúdio 12.

FBS

Povezani dogodki

Zala Dobovšek, SiGledal, 19. 10. 2011
Stik intimne sedanjosti in politične zgodovine
Zala Dobovšek, SiGledal, 14. 10. 2011
Vsi smo otroci Jugoslavije
Zala Dobovšek, SiGledal, 15. 10. 2011
Evropejci, ki drezajo v Evropo
Zala Dobovšek, SiGledal, 15. 10. 2011
Evropejci, ki drezajo v Evropo
Zala Dobovšek, SiGledal, 14. 10. 2011
Vsi smo otroci Jugoslavije
Zala Dobovšek, SiGledal, 16. 4. 2010
Demistifikacija zmajev