Obdobje epidemije v Sloveniji občutim kot distopijo.

Gledališča so zaprta, ker so zdravju nevarna, zato se priklenjeni na zaslone tolažimo z najdaljšo in najbolj gledano domačo nadaljevanko vseh časov. Naslov izberite sami: Pokvarjene strasti, Psihiatrija sredi mesta, Vrtičkarji se cepijo, Naši, naši, najini ...

Če bi kdo napisal dramo, ki bi zvesto povzela dogajanje v tem času v naši državi, zagotovo ne bi prejel Grumove nagrade ...

... ker bi bila zgodba plagiatorska mešanica Orwella, Huxleyja, Bradburyja in Atwoodove.

... ker bi bila karakterizacija zanič: črno-bele glavne osebe brez razvoja, enake na začetku in na koncu drame.

... ker bi bile junakinje patriarhalno stereotipne, klasične moške žrtve ali zmanipulirane revice, z izjemo epizodno poveličevanih cankarjanskih mamic.

... ker bi bili zapleti absurdni in nelogični, brez kakršnekoli vzročno-posledične povezave.

... ker bi bili dialogi in monologi osupljivo otročji ali vulgarni.

... ker bi se v neskončnost ponavljali 18 ur trajajoči prizori v enem in istem prostoru.

... ker bi bilo to besedilo brez vzponov in s samimi padci.

... ker bi bil konec predvidljiv in brez katarze, če bi ta drama sploh imela konec.