»Kako neumna je misel, da v gledališču lahko zmaga posameznik. Gledališka zmaga je zmeraj skupna,« berem v knjigi Mirka Mahniča z naslovom Spet upanje, dnevnik gledališkega lektorja. Aktualna misel, ki jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal dolgoletni lektor ljubljanske Drame in tudi dolgoletni član Združenja dramskih umetnikov Slovenije, profesor Mirko Mahnič, ki se mu tudi tisti, ki nismo imeli priložnosti, da bi z njim sodelovali, priklanjamo v spomin ob njegovi smrti.
Začudena strmim v člansko izkaznico Saveza udruženja dramskih umetnika Jugoslavije, na njej je fotografija profesorja Mahniča, in vidim, da se je včlanil leta 1948. Torej je bil naš član natanko 70 let! Na listu je podpis slovenskega predstavnika Združenja dramskih umetnikov Slovenije Andreja Nahtigala. Ne morem, da se ne bi vprašala, katera sila tako čudno in čudežno uravnava naključja naših življenj?
*Uvod v članek Saše Pavček: Zaljubljen v besede, Mirku Mahniču v spomin. Članek si lahko v celoti preberete na povezavi http://zdus.si/zaljubljen-v-besede-mirku-mahnicu-v-spomin/