Sklepni koncert je nastal pod taktirko karizmatičnega Matija Solceta, ki se mu je na odru pridružila pestra mednarodna zasedba odličnih glasbenikov iz Anglije, Škotske, Litve, Amerike, Švedske, Francije, Avstrije in Slovenije. Predstavilo se je kar enajst skupin – ločeno, pa tudi skupaj, kot manjši orkester Etno Histeria World Orchestra. Dogajanje sta popestrila Teater Papelito s senčnimi projekcijami in ogromnimi lutkami ter duo Najoua z zanimivimi recikliranimi inštrumenti.
Obiskovalce sta pred začetkom koncerta nagovorila župan Zoran Janković in mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo MOL, nato pa je besedo prevzel bober Bor, ki je dogodek povezoval in se z otroki v dvorani v podmornici potopil na dno morja, kjer so poleg orkestriona našli tudi kup pozabljenih stvari in odvrženih smeti. Navzočih je bilo okoli osemsto mladih kulturnih navdušencev – številni so prišli v pustnih maskah in kar v njih zarajali –, da je dvorana Katedrala tako rekoč pokala po šivih.
Po koncertu so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo Plastožerji; izdelki, ki so jih iz odpadne plastike izdelali otroci na ustvarjalnih delavnicah recikliranja Društva GUMB, so lepo popestrili preddverje, kjer se je bilo mogoče posladkati z dobrotami, ki so nam jih pripravili v Inštitutu S.U.R.F./Surfood. Razstava Plastožerji bo v Centru urbane kulture Kino Šiška na ogled vse do 20. februarja.
Tako kot zaključna prireditev je tudi celotni letošnji program Bobrov potekal v znamenju naziva Zelena prestolnica Evrope, ki ga v letu 2016 nosi Ljubljana. Dogodki, ki so potekali na več kot oseminšestdesetih prizoriščih po prestolnici in jih je pripravilo več kot štiriinsedemdeset producentov, so bili odlično obiskani. Organizatorjem je v Ljubljani uspelo izvesti vseh načrtovanih dvesto sedemindvajset dogodkov, ki jih je obiskalo več kot sedemnajst tisoč ljubiteljev kulture. Uspešno so bili izvedeni tudi vsi dogodki v Domžalah, kjer je festival letos gostoval prvič.
Na različnih delavnicah in drugih prireditvah v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah so lahko otroci raziskovali in razvijali dovzetnost za varovanje lokalnega in globalnega okolja, ki ga danes pesti vrsta težav, kot so podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje.
V sklopu festivala so potekali številni dogodki, ki so tokrat prvič popestrili letošnje dogajanje. Nekateri se pravzaprav še niso končali. Med njimi je projekt Po poraba, del katerega je tudi instalacija na ploščadi Etnografskega muzeja; tam bo v prostorih Javnega sklada za kulturne dejavnosti vse do 15. februarja potekala izmenjevalnica na novo ustvarjenih igrač. Izmenjevalnica je prosto dostopna in poteka ves dan.. K njej so vabljeni otroci, starši in stari starši – sodeluje lahko prav vsak. Zamisel je spodbuditi ustvarjalnost in uporabiti načelo ponovne uporabe. Več o projektu je mogoče prebrati na spletni strani festivala.
Tudi po Bobrovi Potepuški poti, ki je zajeta v letošnji Bobrov dnevnik (pripravili so ga v Kinodvoru – program Kinobalon, pri snovanju pa je sodelovala tudi ekipa Razigrane Ljubljane – Neja Štucin in Kamen Bajec) in se je izkazala za pravi hit letošnjih Bobrov, bodo otroci skupaj s starši in mentorji lahko stopali še vse do ponedeljka, 14. februarja. V Galeriji Kresija bo do četrtka, 11. februarja, na ogled razstava Medvedi in medvedki, v Galeriji Fotografija se lahko obiskovalci do sobote, 20. februarja, sprehodijo po razstavi Vodni zmaj Benetk, prav tako pa si po Ljubljani še vedno lahko ogledajo številne druge razstave in prireditve (filmske, gledališke, plesne, glasbene), ki so bile del programa letošnjega festivala.
Organizatorji so z izvedbo letošnjih Bobrov izredno zadovoljni, počasi pa pozornost že preusmerjajo k programu 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo na vrata prestolnice potrkal čez slabo leto dni.