V desetih letih so Bobri zrasli v eno najpomembnejših prireditev v Sloveniji, posvečenih kulturno-umetnostni vzgoji. Prvo leto se je brezplačnih kulturnih dogodkov razveselilo 7000 obiskovalcev, lani, na 9. festivalu, pa že več kot 17.000, festival pa se širi tudi iz Ljubljane, saj se bodo Bobri letos odvijali tudi v Domžalah in Sežani, kjer so prav tako pripravili pester program.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (Mol), ki festival organizira, bodo dogodki v Ljubljani potekali na več kot 40 prizoriščih, sodeluje pa več kot 70 producentov, tako nacionalnih institucij kot nevladnih organizacij. Tudi letos je na voljo več kot 16.500 vstopnic. Kot je poudarila, bodo Bobri za skoraj tri tedne tako prisotni v vsaki pori Ljubljane in jim "v nobenem primeru ne grozi izumrtje".
Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), ki je izvršni producent festivala, je podal nekaj ugotovitev ob jubilejni izdaji. Kot je dejal, se želje po sodelovanju med različnimi institucijami, društvi in zavodi na področju kulture, pa tudi zavodi, ki ne delujejo eksplicitno na področju kulture, v vsem tem času ni zmanjšala. "Če sodimo po številu dogodkov, ki so na festivalu uprizorjeni premierno in rastočem številu programov, ki jih partnerji zasnujejo zgolj za potrebe festivala Bobri, gre sklepati, da je Bobrom pripoznana velika vrednost in da mu partnerji tudi vsako leto bolj zaupajo," je poudaril.
Bobri pa so tudi mesto povezovanj, kjer se srečujejo dobre prakse. "So kreativno sotočje, kjer se zlijejo vse dobre ideje naših partnerjev in se skupaj vzpostavijo v festivalu," je poudaril.
Izpostavil pa je tudi dve negativni ugotovitvi. Čeprav je bilo ministrstvo za kulturo večkrat pozvano, da izrazi vsaj mnenje glede strateške umestitve festivala v polju kulturno-umetnostne vzgoje, tega ni storilo. Ni prepoznalo, da gre za pomemben festival, ki bi ga veljalo premisliti kot dobro prakso in ga vsaj kot idejo tudi sistemsko decentralizirati. Da za to obstajajo želje, zanimanje in potrebe po njegovih besedah navsezadnje dokazuje tudi to, da sta se pred tremi leti Bobrom pridružila Sežana in Domžale. Kot drugo pa je izpostavil zmanjšanje produkcije za mlade in najmlajše s strani nevladnih producentov.
Festival vsako leto izpostavi določeno temo; pretekla leta so tako podrobneje predstavili knjigo, likovno umetnost, film, glasbo, arhitekturo in oblikovanje, ekologijo in večkulturnost. Letos bo rdeča nit festivala poezija, ki jo bodo obiskovalcem skušali približati igrivo in zabavno. V svet poezije bomo vstopali preko različnih glasbenih, gledaliških, knjižnih in filmskih prireditev, z njo se bomo poigrali na številnih delavnicah, kjer bomo iskali rime in kovali verze ... Spoznavali bomo slovenske pesnike, tako tiste, ki jih ni več med nami, a so pomembno zaznamovali področje pesništva za otroke, kot te, ki nas s svojim pisanjem in nastopi razveseljujejo še danes.
Odprtje, ki bo tudi tokrat potekalo v Slovenskem mladinskem gledališču, bo posvečeno poeziji Toneta Pavčka. Pred leti se je Tomaž Grom z Zavodom Sploh v projektu Sonce in sončice po vsem svetu odločil v glasbo preliti zvočnost in barvitost Pavčkovih verzov, k izvirnosti predstave pa zagotovo dodatno pripomorejo prav zanjo nastali prevodi v tuje jezike, ki jih bomo slišali v izvedbi slovenskih in tujih umetnikov.
Verzom številnih slovenskih pesnikov bomo lahko prisluhnili tudi na sklepnem dogodku festivala, ki bo na slovenski kulturni praznik v Centru urbane kulture Kino Šiška. V gledališko glasbeni predstavi Sončnica na Luni v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo ustvarjalci uprizarjali pesmi, ki razpirajo otroške čustvene svetove in spregovorijo o občutkih – o notranjih vihrah ljubezni, strahu, poguma, upora, nesreče, prijateljstva, žalovanja in veselja. Ustvarjalci so navdih našli v antologiji slovenske otroške poezije Sončnica na rami, ki je pred kratkim doživela že četrto izdajo. Program 10. festivala sestavljajo še številne druge prireditve, ki se tako ali drugače dotikajo poezije. Glasbene predstave Pasja procesija v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, Svet je kakor ringaraja zavoda Zlata ptica, Enci benci Katalenci v produkciji glasbene skupine Katalena, Čuk na palici v produkciji zavoda KUD Ljud, Pedenjped in Pedenjsvet v produkciji Glasbene matice in Pionirskega doma, gledališke predstave Močeradek gre čez cesto v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana, Diči diča gledališča Fru-fru, plesna predstava Hud pesjan v produkciji zavoda EN-KNAP, literarno-gledališka predstava Pesmi iz rimogojnice v produkciji Rozinteatra in druge. Na Vodnikovi domačiji Šiška, hiši branja, pisanja in pripovedovanja, bodo pripravili pester program, posvečen poeziji. Med njihovimi Nedelcami, programom za najmlajše, bodo prireditve Pesnik na obisku: Peter Svetina, Deček in oblak in Pika, slika, pravljica: Trije pesniki iščejo navdih. 3. februarja, ob rojstnem dnevu Valentina Vodnika, bodo pripravili Vodnikove besede. Na isti dan bo tudi odprtje Pesmovadnice, interaktivne razstave o poeziji, ki bo vabila k raziskovanju, branju in poslušanju pesmi slovenskih in tujih pesnic in pesnikov, odkrivanju pesniškega jezika, urjenju v kovanju verzov ter k lastnemu pesniškemu ustvarjanju.
V osrednji mestni knjigarni Konzorcij bo z Blažem Celarcem nastopila Anja Štefan in s pripovedovanjem ob glasbeni spremljavi predstavila svojo najnovejšo knjigo Drobtine iz mišje doline. Številnim slovenskim pesnikom, na primer Milanu Deklevi, Borisu A. Novaku, Juretu Jakobu, Bini Štampe Žmavc, Saši Pavček, Tjaši Koprivec in drugim, bomo lahko prisluhnili tudi v Knjigarni Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Tudi filmski program bo zopet zelo raznolik, letos ponuja še več filmov kot pretekla leta. Na Bobrih bo kar nekaj kratkih animiranih filmov za najmlajše, med drugimi Lisička in druge zgodbe ter Koyaa in nagajivi predmeti, ki sta del programa Prvič v kino. Na programu bodo še animirani filmi Martin Krpan in drugi junaki, Deček in svet, Pesem morja ter Bučko. Omeniti je treba tudi filme priznanega vizualnega umetnika Andreja Zdraviča Air Trio, Breat, Heartbeat ter kinotečna Kokoš z zlatimi jajci in Potovanje na Luno. Na programu bo tudi nekaj novih filmov. Fergi: Zabava na podeželju bo na Bobrih doživel premiero, Fant z oblaki pa predpremiero.
Številne ustanove bodo pripravile likovne, literarne, zgodovinske, tehnične, stripovske, glasbene in ostale delavnice, ki bodo na različne načine vključevale poezijo. Že tradicionalno se bodo odvijale v Mestni knjižnici Ljubljana in njenih območnih enotah, Mestnem muzeju, Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih, na Ljubljanskem gradu, v Slovenskem gledališkem inštitutu, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Galeriji Škuc, Etnografskem muzeju, RogLabu, Laboratoriju RAMPA, Narodnem muzeju, Galeriji Fotografija, Dobri Vagi, Muzeju novejše zgodovine, Studiu tipoRensansa in Galeriji Kresija. Omenjenim se pridružuje še Gala hala.
V Domžalah se bo program odvijal v Kulturnem domu Franca Bernika, Mestnem kinu, Slamnikarskem muzeju in Galeriji Domžale. V Sežani, ki je letos pripravila zelo obsežen program, pa bodo aktivnosti potekale v Kosovelovem domu, Kosovelovi spominski sobi in Kobilarni Lipica.
V Kinodvoru tudi tokrat pripravljajo delovni zvezek Bobrov dnevnik, s pomočjo katerega bomo potovali skozi različne festivalske prireditve, se igrali s poezijo in vanj beležili vtise.
V sodelovanju z oddajo za otroke Studio Kriškraš in Infodromom – informativno oddajo za mlade v produkciji RTV Slovenija, Bobrovim dnevnikom in revijo za mlade Pil poteka tudi bobrov natečaj poezije, ki otroke in mlade spodbuja k pisanju lastnih pesmi in verzov, pa tudi k temu, da svoje vtise o pesmih, s katerimi so se srečali na prireditvah in delavnicah v sklopu festivala, prelijejo v opise ali risbe.
Že tretje leto bo potekal projekt Bobrove mlade oči, v okviru katerega bodo otroci iz treh ljubljanskih osnovnih šol na festival spremljali kot pisci kritik, novinarskih prispevkov, snemalci reportaž, fotografi in sodelujoči na prireditvah. Projekt nastaja v sodelovanju s kritičarko, dramaturginjo in novinarko Zalo Dobovšek, fotografinjama Urško Boljkovac in Kajo Brezočnik, Centrom urbane kulture Kino Šiška ter Infodromom (mentorica Tina Antončič).
Bobri se zopet pridružujejo mednarodnemu projektu Small size dnevi, ko se bodo od 26. do 28. januarja po vsem svetu zvrstili številni dogodki, namenjeni najmlajšim.
Z nekaj predstavami sodelujemo tudi s spletno platformo Zlata paličica in projektu Predstava pod drobnogledom, ki obisk gledališča ustvarjalno integrira v pouk ter otroke in mladino pripravi na ogled predstave. Tako platforma kot program sta del projekta Gleda(l)išče, katerega nosilec in izvajalec je Slovenski gledališki inštitut. Predstave, uvrščene na omenjeno platformo, so v katalogu posebej označene.
V Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo so pripravili obsežen seznam kakovostnih knjig s poezijo za otroke in mladino, številne med njimi so nosilke znaka zlata hruška.
Tudi na letošnjem festivalu gostijo predstavo in umetnike iz tujine. V Moderni galeriji bodo obiskovalci lahko sodelovali na multimedijski interaktivni instalaciji Muzej plesa kolektiva uprizoritvenih umetnosti VRUM, ki v Ljubljano prihaja iz Hrvaške.
Ob deseti obletnici bo v prenovljenih prostorih Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih v vili na Komenskega 9 razstava plakatov, katalogov, risb ter fotografij s preteklih festivalov. Razstava se bo skupaj s prenovljenimi prostori odprla 17. januarja in bo na ogled vse do konca festivala.
Tudi tokratna izdaja festivala prinaša številne zanimive – tako že uveljavljene kakor nove – dejavnosti in projekte, pri katerih se otroci in mladi preizkusijo kot soudeleženci, poučna in zabavna gradiva ter srečanja s številnimi ustanovami, ki delujejo na področju kulture in skrbijo za navzočnost umetnosti, domišljije in dobre volje v naših življenjih.
Brezplačne vstopnice za festivalske dogodke bo mogoče prevzeti v soboto, 13. januarja, od 11. do 16. ure v Festivalni dvorani.
Povezava: Katalog 10. festivala Bobri