Zakaj te ne morem zapustiti je:
1. napet poskus iskanja užitka v plesu, po 20 letni plesni karieri.
2. saga o ohromljenem, otopelem, izpraznjenem in asocialnem telesu.
3. sistematičen beg iz depresije.
4. predstava leta.
5. predstava o navezanosti.
6. izpoved dveh okoli 30 let starih žensk o veselju, žalosti, tesnobi in nepotešljivi želji po priznanju.
7. komedija o človeški eksistenci, ki je krhka in brezsmiselna a vseeno nekaj vredna.
8. duet med dobitnico nagrade za koreografijo in žensko, ki je nagnjena k izginevanju.
Avtorici predstave z naslovom Zakaj te ne morem zapustiti Tina Valentan in Urška Vohar delita skoraj identično plesno zgodovino. Skoraj istočasno začneta plesati v Plesni izbi Maribor, v štirinajstih letih izobraževanja in ustvarjanja v tej plesni ustanovi si delita iste plesne klase in predstave. Istočasno odideta na priznano plesno akademijo v Amsterdam ter se skoraj istočasno vrneta v Slovenijo, kjer se deklarirata za plesni ustvarjalki, pedagoginji in performerki.
Njuno konstantno preizpraševanje o pomenu in vrednosti njunega dela ju pogosto pripelje do občutkov nesigurnosti, dvomov v lastno ustvarjalnost in talent ter v padec samozavesti. Po nekaj skupnih srečanjih ugotovita, da že nekaj let živita v zmerni depresiji in da težko še najdeta užitek v svojem delu. Odločita se, da si proces zastavita terapevtsko in skozenj poskusita obuditi tisti pozabljeni užitek in občutke sreče.
Zakaj te ne morem zapustiti odraža eksistencialno praznino, razkroj govorice in odsotnost harmonične podobe človeštva. Izogibanje natančni opredelitvi orisuje podobo sveta, ki so ga spopadi in ideologije pretresli in razvrednotili. Avtorici se ne gibljeta v skladu z določenim ciljem, temveč se nenehno sklicujeta na svoj način izražanja in zavrt medsebojni dialog. Govorita druga mimo druge, brez dialektične izmenjave. Zmagoslavje nad tragično inhibicijo in tesnobo se refleksirata skozi antiples, ironično držo do družbe ter prizadevanjem za izhod iz fiksiranosti.
Navkljub subtilni osebnoizpovedni vsebinski ter tudi estetski drži pa predstava ponuja dobršen odmerek samoironije in tako odmik od samopomilovanja, saj sta avtorici kompozicijo naravnali na postmoderne koreografske procese, kot so dekonstrukcija, parodija, ironija užitek in hiper-realnost.
avtorici in izvajalki: Tina Valentan in Urška Vohar
dramaturgija: Aleksandra Blagojević
oblikovanje scenografije in kostumov: Barbara Kapelj Osredkar
oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
tehnični vodja: Janko Oven
izvršna producentka: Tina Dobnik
produkcija: Maska Ljubljana
koprodukcija: Plesna izba Maribor
partnerji: Bunker Ljubljana, Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana
Povezave:
Fotogalerija na SiGledal