9. maja 2011 ob 19.00 vas Maska in Cankarjev dom v okviru Refleksij sodobne umetnosti: Seminarja sodobnih scenskih umetnosti vljudno vabita na predavanje / performans: Gledališče z umazanimi nogami, govor o gledališču, preobraženem v umetnost
»Moja gledališka dela ne potrebujejo več dejanskega gledališkega prostora ... Niti ne nujno igralcev, odra ali velike produkcije itd. Vseeno mi je, kje se bo predstava odvila ali koliko ponovitev bo imela. Pomemben je govor po delu oziroma govor, ki umetniško delo opiše kot dovršen dogodek; govor, ki je tu in tam hkrati; govor, ki bo proizvedel ideje; govor, ki postane predstava sama in brez katerega se zdi, kot da se umetniško delo ni nikoli zgodilo ...«
(Rabih Mroué)
10. maj 2011 ob 20.00 vabljeni v Mini Teater na performans / predavanje Prebivalci podob
Prebivalci podob (2009) je igriva kompleksna analiza rabe in zlorabe podob v politične in ideološke namene v Libanonu in na Bližnjem vzhodu v koprodukciji Tanzquartier-Wien, revije Bidoun in bejrutskega društva Ashkal Alwan.
Rabih Mroué, libanonski umetnik, ki deluje predvsem na področju gledališča, in sicer kot igralec, režiser in dramatik, je eden najbolj »razgrabljenih« avtorjev zadnjih let, saj je njegov urnik malone nepregledno nabit z gostovanji po vseh celinah sveta. Piše za TDR in je eden izmed ustanoviteljev in član izvršnega odbora Bejrutskega umetniškega centra (BAC). Pri umetniškem raziskovanju, izrazno osredotočenem na kritično gledališče in performativne umetnosti, se poslužuje videa, fotografije, listin, časopisnih izrezkov, najdenih predmetov … V londonskem Rivington Place je trenutno na ogled njegova samostojna razstava I, the Undersigned (Spodaj podpisani), s katero se direktno odziva na politične dogodke tako v Libanonu kot širši regiji.
Leta 1990 je začel uprizarjati svoje drame in ustvarjati predstave in videe. Mroué z nenehnim iskanjem alternativnih in sodobnih povezav med različnimi elementi in jeziki gledaliških umetniških oblik preizprašuje definicije gledališča in razmerje med prostorom in obliko predstave ter posledično razmerje med izvajalcem in občinstvom. Njegova dela se ukvarjajo z vprašanji, ki so v trenutni politični klimi v Libanonu pometena pod preprogo.
V Ljubljani je gostoval dvakrat: s predstavo Iskanje pogrešanega uslužbenca leta 2005 na festivalu Exodos ter leto poprej na festivalu Mesto žensk s predstavo Biokraphia. Njegovo delo je izbrano tudi v mednarodno kolekcijo Moderne galerije Ljubljana, Zbirka Arteast 2000+23.
Leta 2010 je prejel nagrado za scenske umetnosti, ki jo podeljuje Fundacija za sodobne umetnosti v New Yorku, ter nagrado Spalding Gray, prav tako v New Yorku. Njegova dela vključujejo: Photo-Romance (2009), The Inhabitants of Images (2008), How Nancy Wished That Everything Was an April Fool’s Joke (2007), Make Me Stop Smoking (2006), Looking for a Missing Employee (2005), Look into the Light… (2004), Who’s Afraid of Representation? (2003), Biokhraphia (2002), Three Posters (2000), Extension 19 (1997), The Lift (2003) itn.