Transilvanska mitologija, romunska zgodovina in vampirji so navdihnili kultni Stokerjev roman Drakula (1897), ki je bil osnova za nastanek ostre, radikalne, brezkompromisne performativne gibalno-dramske uprizoritve. Na prestol modernih mitov se je s krvjo, srhljivo lepoto zla in z neustavljivo seksualnostjo ustoličil vampirski kralj noči. Zgodba, ki nastaja v svetu med zavestjo in podzavestjo, odpira vrata v srhljivo brezno (ne)izživetih fantazij oziroma sodobnih podob rajske večnosti, zdravljic ob krvavi ambroziji in uresničevanj vseh prikritih fantazem, nečimrnosti, obsesivnosti in želja. »Drakula ni vhod v metafizično, Drakula je vhod v nečloveško.«

Režijo Drakule podpisuje srbski režiser András Urbán (1970), ki s svojim izvirno sodobnim, provokativnim, nekonvencionalnim in odprtim gledališkim izrazom zaznamuje balkansko gledališče. Hišni režiser in direktor alternativnega gledališča Kostolanji Deže v Subotici pravi: »Uprizoritev določa svojo vsebino in elemente glede na pojme, kot so nesmrtnost, ljubezen, občutljivost na svetlobo in določena vrsta okužbe. Kuga. Vsi ti pojmi so postali skoraj glavni toposi naše 'fensi industrije' enaindvajsetega stoletja.«

V predstavi igrajo Matevž Biber (Drama SNG Maribor), Mia Biondić, Dado Ćosić (ZKM), Jurij Drevenšek (Drama SNG Maribor), Davide Gagliardini (TDP), Edvin Liverić (ZKM), Gian Marco Pellecchia (TDP), Nika Rozman (Drama SNG Maribor) in Lucija Šerbedžija (ZKM).

Dramaturginja je Kata Gyarmati, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, oblikovalka odrskega giba Anikó Kiss, oblikovalca svetlobe András Urbán in Tomaž Bezjak, skladateljica Irena Popović, oblikovalka maske Mirjana Djordjević in asistentka kostumografinje Marta Žegura.