Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel Cyrano de Bergerac nagovarja večno dilemo, "ali je vredno tisto, kar se vidi na zunaj, ali tisto, kar človek nosi v sebi". Kot je še povedala, je Crimp zelo posebno priredbo Cyranoja de Bergeraca napisal leta 2019 in čeprav se še vedno dogaja v Parizu 17. stoletja, v resnici govori o današnjem vsakdanjem življenju, ki ga zaznamuje narek družbenih omrežij s popolnimi podobami posameznikov.

Dramaturg Rok Andres je na novinarski konferenci povedal, da se Crimpova priredba odmika od zasnove človeka, ki ima težave s samopodobo, in like postavlja v sodobnost ter s tem načenja zelo pomembne teme, kot so vojna, vprašanje identitete, vloge in položaja žensk ter cenzure umetnika in njegovega položaja v družbenem sistemu. V primerjavi z izvirnikom je priredba "izrazito družbenopolitična," je dodal.

Režiser Grabnar je izpostavil preplet različnih časov in različne ravni jezika priredbe, osrednja osrednja ideja uprizoritve Crimpovega Cyranoja de Bergeraca v Drami pa je bila glasba, ki v določeni meri tudi prevzame scenografijo, kostumografijo in funkcijo posameznih dejanj. Občinstvu se tako obeta, da bo gledalo tako koncert kot gledališko predstavo, ki se "spontano prelevi v koncertni nastop in potem nazaj v govorjeno besedilo".

Skladatelj Leon Firšt, za katerega je Cyrano de Bergerac prvo sodelovanje s SNG Drama, je povedal, da tokrat ni šlo za klasičen proces ustvarjanja glasbe. Ta je tudi nastajala zelo organsko in je nekaj zelo posebnega. V uprizoritvi je večina glasbe odigrana v živo, izvajajo jo pa igralci sami, tudi tisti, ki pred tem niso imeli nobenih tovrstnih izkušenj. Med samim ustvarjalnim procesom uprizoritve je nastal po njegovih besedah precej kakovosten bend, je skladatelj pohvalil igralce.

Za Crimpovo priredbo je tudi značilno poigravanje z jezikom, s katerim se je ob prevajanju moral spopasti Boštjan Gorenc. Kot je povedal, v priredbi rima zelo narekuje dogajanje, predvsem pa si je pri prevodu prizadeval, da bi bil jezik čim bolj prepričljiv. Največ dela je imel z iskanjem določenih jezikovnih ravni, v katerem se znajdejo vsi liki predstave. Ob prevodu mu je bila v veliko pomoč lektorica predstave Tatjana Stanič. Ta je med drugim povedala, da igralci v predstavi zelo zavestno preklapljajo med verzom in bolj sproščeno govorico ter pogovornim jezikom.

V zgodbi o neizpolnjeni ljubezni osrednji lik Cyranoja de Bergeraca igra Jure Henigman, lepotico Roksano, v katero je neskončno zaljubljen Cyrano, pa Tina Vrbnjak. Njen predmet poželenja je Christian, ki ga tokrat upodablja Benjamin Krnetić.

Kot je povedala Vrbnjak, se oba moška lika prek pisem združita v eno osebo, ki bi lahko bila zanjo zadovoljiva, pri vlogi pa se je sama preizpraševala, kaj je tisto, kar ponotranjiš, kar reproduciraš, misleč, da je to nekaj, kar je del tebe ali pa nekaj, kar je tvoja potreba ali želja. Ob tem je izpostavila tudi moški pogled na njeno vlogo in pričakovanja patriarhata, ki se po njenem odražajo prav v Roksani, ki velja za najlepšo in najpametnejšo v Parizu, hkrati pa se od nje terja, da prav ona prepozna notranjo lepoto v človeku.

Henigman je povedal, da je bil zanj ustvarjalni proces obraten od običajnega, ki poteka od znotraj na ven, velik izziv pa mu je bila glasba, s katero se je moral spoprijateljiti, a mu je ta ob koncu ustvarjalnega procesa že postala v velik užitek.

V Cyranoju de Bergeracu igrajo še Domen Novak kot gost, Nina Valič, Uroš Fürst, Gašper Lovrec kot gost, Klemen Janežič, Saša Pavlin Stošić kot gostja in Rok Vihar.

Pod scenografijo se podpisuje Sara Slivnik, pod kostumografijo Tina Bonča. Korepetitor je Iztok Kocen, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, oblikovalka maske Julija Gongina in oblikovalec zvoka Jurij Alič.

Premiera na Velikem odru Drame bo v soboto ob 20. uri. Ta mesec bo Cyrano de Bergerac na ogled še od 16. do 18. aprila ob 19.30 in 19. aprila ob 18. uri.