(odlomki iz gledališkega lista uprizoritve)
Biografski podatki o skladatelju Ludwigu Minkusu so zelo skopi. Rojen naj bi bil na Dunaju leta 1826, točen datum smrti ni znan. Domneva se, da je umrl leta 1917 na Dunaju. Nekateri drugi viri za leto smrti navajajo 1907. Po narodnosti je bil Čeh (po nekaterih drugih podatkih Poljak). Glasbeno vzgojo je dobil na Dunaju. Od 1853–1855 je bil kapelnik tlačanskega orkestra kneza Jusupova, violinist v orkestru Boljšoj teatra v Moskvi, inšpektor baletne glasbe moskovskih gledališč (1862–1872), skladatelj baletne glasbe pri direkciji Cesarskih gledališč v Petrogradu (1872–1885). Napisal je glasbo za 16 baletov. Po letu 1890 je živel na Dunaju.
V 18. in 19. stoletju so se dodelave donkihotovske snovi za baletni oder vrstile ena za drugo. Minkusov balet Don Kihot, narejen po Petipajevem scenariju in v koreografiji Gorskega, je bil po premieri v Moskvi leta 1869 dobro sprejet in je v različnih obdelavah ostal na repertoarjih še mnogo let. Cervantesov Don Kihot je izhodišče baleta, v središču pa je ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom. Gonilo zgodbe sta don Kihot in njegov oproda Sančo Pansa, poleg njiju pa špansko vzdušje ustvarjajo Mercedes, Espada, markiz Gamache, Kitrine prijateljice, Basilova prijatelja, toreadorji, cigani ter mnogi drugi. Naslovni lik ni zgolj komična figura, pač pa tudi velik romantik, ki vsezkozi išče svoj ideal. Dulcineja, nekakšna rdeča nit predstave, pa je nedosegljiva in obenem večna.
Don Kihot velja za enega od bolj zahtevnih baletov. Njegov uspeh temelji na spektakularni tehniki in plesni dinamiki. Glavne osebe v baletu je Minkus dobro označil s karakterističnim motivom. Zanimiv je pompozni in hkrati otožni ton don Kihota ter komična polka, ki zaznamuje Sanča. Ljubezensko zgodbo med Kitri in Basilom pa lepo prikaže veliki sklepni pas de deux.
Balet Don Kihot koreografa Ireka Mukhamedova bo ostal zvest tako Minkusu kot Petipaju in Gorskem, saj je namen postavitve tudi ohranjanje dediščine – libreta, posameznih varaicij in velikega pas de deuxa.
***
Zakaj Don Kihot?
Kot umetniški vodja baletnega ansambla sem mnenja, da je Don Kihot na Minkusovo glasbo brez dvoma baletno delo, ki mora najti svoje mesto na repertoarju vsakega klasičnega baletnega ansambla in vsakega baletnega gledališča. Gre namreč za predstavo, ki je namenjena vsem generacijam, saj je nadvse zabavna, hkrati pa polna energije in sloga.
Spominjam se prav vseh svojih nastopov v vlogi Basila, ki sem ga odplesal večkrat in v različnih produkcijah na odrih operno-baletnih gledališč po vsem svetu, od Boljšoj teatra, Narodne opere v Parizu, Kraljevega baleta v Londonu, Avstralskega baleta do Flamskega kraljevega baleta in drugih. Pri tem sem vselej neizmerno užival, saj energija, ki prihaja iz občinstva, plesalca še bolj spodbudi in tako plesati je zares vznemirljivo.
Popolnoma sem prepričan, da se bo med našimi plesalci in našim zvestim občinstvom prav tako vzpostavila vez in da bodo občutki na obeh straneh takšni, kot sem jih imel nekoč sam. (Irek Mukhamedov, umetniški vodja baleta)
***
V tradiciji baletne glasbe je ime Ludwiga Minkusa zapisano z zlatimi črkami. Prav njegova glasba baletnim plesalcem že več kot stoletje nudi priložnosti za razkazovanje baletnih paradnih prvin v virtuoznih variacijah, pas de deuxu, pas de troisu, baletni ansambli se lahko do ognjevitosti razživijo v karakternih plesih in glasbeno-plesnih portretih nekdaj »eksotičnih« krajev in narodov. Minkusova glasba je bila v službi plesnega koraka in odra, na katerem se je čarobno prikazoval svet pravljic, fantazij, literarnih junakov, božanstev in vilinskih bitij. Skladateljev svet so večino njegovega ustvarjalnega življenja narekovale zahteve koreografov in želje plesalcev. Sanje skladatelja, da bi njegova glasba zaživela samostojno, zunaj odra, so v dolgih letih gledališkega življenja v carski Rusiji postajale vse manj uresničljive, prav baletni oder pa je skladateljevo ustvarjalnost ohranjal živo in jo nazadnje povzdignil med nepogrešljive.
(Veronika Brvar, Odlomek iz besedila Mojster baletne glasbe)
***
Uprizoritve Minkusovega Don Kihota v Ljubljani
Prva uprizoritev Minkusovega baleta Don Kihot na odru SNG Opera in balet Ljubljana je bila 29. oktobra 1994. Ponovitev je bilo 13. Predstavo je dirigiral Loris Voltolini, koreograf in režiser je bil Dinko Bogdanić, scenografka in kostumografka pa Vlasta Hegedušić. V glavnih vlogah so nastopili: Drago Grabnar kot Kihot, Vojko Vidmar kot Sančo Pansa, Regina Križaj Babačić in Andreja Hriberšek v vlogi Dulcineje, Rosina Kovács in Irina Visočinenko v vlogi Kitri, Basila sta v alternaciji plesala Tomaž Rode in Viktor Isajčev.
22. februarja 2006 je bil ta balet premierno uprizorjen na začasnem prizorišču Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, saj je bila operna stavba v prenovi. Dirigenta predstave sta bila Davor Krnjak in Marko Gašperšič, koreograf in režiser Dinko Bogdanić, scenograf Andrej Stražišar in kostumografinji Diana Kosec Bourek in Ika Škomrlj. V glavnih vlogah so v alternacijah nastopili: Tomaž Rode k. g, Christian Popovici kot Kihot, Alexandru Barbu, Iulian Ermalai kot Sančo Pansa, Regina Križaj, Olga Andreeva kot Dulcineja, Rita Pollacchi, Tjaša Kmetec kot Kitri ter Anton Bogov k. g., Tomislav Petranović k. g. kot Basil. Predstava je bila na sporedu dve sezoni in je imela 11 ponovitev.
Iz gledališkega lista uprizoritve