Kultura je posel; kultura je dobra za posel; kultura je več kot posel. Strokovnjaki z različnih področij so spregovorili o možnostih in omejitvah zasebnih vlaganj v kulturo, pri čemer so se še posebej posvetili nevladnim organizacijam.
Poslovnež in zbiratelj Igor Lah umetnin ne zbira, ker bi bila to dobra naložba. Kot je pojasnil, je denar, ki ga je namenil za nakup neke slike, zanj "odpisan". Sicer pa ga ne zanimajo dela, ki so precenjena, ali dela, za katera meni, da bodo čez nekaj let brez vrednosti, tako da je, kot je dejal, ekonomska logika vedno v ozadju.
Na vprašanje strokovnjakinje za kulturne politike in strateški management v kulturi Vesne Čopič, ki je vodila razpravo, kakšni bi morali biti pogoji, da bi se v Sloveniji denimo nekdo odločil vložiti denar v film, pa je odgovoril, da bi to sicer bilo mogoče, a verjetno le pod pogojem, da bi bil režiser že uveljavljen, in da bi imel pri sebi dober projekt. Davčne olajšave po njegovem prepričanju k takšni odločitvi ne bi pripeljale, saj so premajhne. Z njim se je strinjala tudi direktorica marketinga podjetja Trimo d.o.o. Maja Lapajne, ki se je vprašala, zakaj denimo do njih nihče nikoli ne pride s filmom kot z dobrim poslovnim predlogom.
V času ministra Vaska Simonitija so se na ministrstvu za kulturo ukvarjali s pripravo zakona o zasebnih vlaganjih v kulturo, ki pa je, kot je dejala Čopičeva, obležal v predalu. Vendar pa morajo trenutno na ministrstvu "na novo definirati neke druge zadeve", je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, ki, kot je dejal, v javno-zasebno partnerstvo sicer ne verjame. Trenutno na ministrstvu razmišljajo o uvedbi t.i. matching fundinga, preko katerega bi država projektom, ki že imajo zagotovljen del sredstev, lahko namenila dopolnilna sredstva. Kot enega od poskusov ustvarjanja novih virov sredstev pa je Pelko izpostavil še ustvarjalne industrije.
Po besedah ekonomista Andreja Srakarja nekatere študije v zadnjem času kulturo sicer prikazujejo kot dobičkonosno, vendar pa so te študije doživele tudi veliko kritike. Kultura ima sicer dve vrednosti - ekonomsko, ki je v teh študijah precenjena, tu pa je tudi ljubezen do umetnosti, ki ni nezanemarljiva. Sam meni, da so zasebna vlaganja v kulturo potrebna ter da bi jih bilo treba vzpodbujati.
Da sta sponzorstvo in donatorstvo v kulturi dober posel in več kot posel, je prepričana Maja Lapajne. Sta namreč tudi vlaganje v prepoznavnost blagovnih znamk. Kot je še povedala, je prvi kriterij pri njihovem odločanju projektova skladnost z njihovimi vrednotami ali pa je zanimiv na kak drug način. Sami pogosto podprejo še neuveljavljene umetnike, sicer pa pri večini prosilcev za finančno podporo, če ne gre za večje projekte, pogreša prodornost.
Sponzorski in donatorski denar se lažje najde za večje projekte, saj jih podjetja sponzorirajo tudi zato, ker želijo biti vidna. Direktor ustanove Imago Sloveniae Janoš Kern se je posvetil vprašanju, kako sponzorjem narediti zanimive tudi manjše projekte in na kak način bi lahko nevladne organizacije konkurirale velikim javnim zavodom. Sam meni, da bi bilo potrebno narediti več v smeri prodornosti nevladnih organizacij, poleg tega bi bilo potrebno širjenje njihovih mrež in organiziranje društev, ki bi delovala kot producenti. Potrebnega bi bilo tudi več povezovanja med javnimi zavodi in nevladnim sektorjem.