Bobri, ki jih pripravljata Slovensko mladinsko gledališče (SMG) in Mestna občina Ljubljana, so bili že od začetka zastavljeni kot festival, namenjen malčkom in otrokom prve triade osnovne šole, mogoče še druge, v manjši meri tretje. "Festival ima jasno začrtano občinstvo in ni razloga za širitev na podlagi demografskih parametrov," je pojasnil Mihelič Syed, ki je od lani v. d. direktorja SMG.

Letos so se odločili za izvedbo analize, ki bo med drugim pokazala, kako zvesto in stalno ostaja otroško občinstvo. Mihelič Syed napoveduje blage, a vendar potrebne organizacijske spremembe, ki jih bodo oblikovali glede na podatke raziskave. To bodo izvedli med festivalom, ki bo potekal od 24. januarja do 8. februarja.

Bolj vidno je festivalsko spreminjanje na vsebinski ravni. Bobri so nastali z idejo, da bi otrokom ponudili vsebine s področja uprizoritvenih umetnosti, vendar so kmalu, že v drugi izvedbi, ugotovili, da morajo vključiti vse zvrsti umetnosti in se preseliti tudi na druga relevantna družbena področja.

Festivalske številke iz leta v leto naraščajo. Festival je v prvi izdaji s pomočjo 20 producentov ponujal 50 prireditev, tri leta pozneje pa s 43 kar 134. Vsako leto se pred blagajno Festivalne dvorane za brezplačne vstopnice valijo kolone ljudi.

A številke niso bistvene, poudarja Mihelič Syed, bistvena je kakovost festivala, za katerim stoji več ciljev. S festivalom želijo otroke vzpodbuditi k aktivni kreativnosti. "Ni cilj zgolj kulturno-umetnostna vzgoja, še manj vzgajanje otrok v kulturne potrošnike, pač pa vzpodbujanje otrok k premisleku in oblikovanju lastnega pogleda na določen stvar," je dejal.

Eden od poglavitnih ciljev je tudi, da se vsaj enkrat na leto vsem otrokom, ne glede na njihov socialni položaj, na pregleden način omogoči dostop do kakovostnih umetnostih in kulturnih vsebin.

Cilji so tudi bolj posredni. Po mnenju Miheliča Syeda lahko spremljanje umetnosti bogati domišljijski svet otrok, s čimer se ustvarjajo pogoji, da se bodo današnji obiskovalci nekoč v prihodnosti sposobni na bolj kulturen način odzivati na družbene interakcije in gojiti kulturo diskurza.

Obenem festival opravlja tudi nalogo nalogo države. Otrokom namreč sporoča, da kultura ni nebodigatreba, da umetniki niso zažiralci javnega denarja, temveč da so nujno potrebni soustvarjalci družbe ter igrajo pomembno vlogo tudi pri gospodarstvu.

Letošnja izdaja se bo tematsko posvetila arhitekturi in oblikovanju, zato je v načrtu več ustvarjalnih delavnic, prihodnje leto pa bodo v okviru projekta Ljubljana zelena prestolnice Evrope 2016 otroke osveščali o pomenu okoljskih vprašanj.

Mihelič Syed je opozoril še na pomen informiranja o zavodih in društvih, ki se ukvarjajo s produkcijo za mlajše, a so velikokrat zaradi neagresivne kampanje zapostavljeni.

Festival, ki ga letos pripravljajo že sedmo leto, je poimenovan po romanu Janeza Jalna, ki je svojo zabavne in napete pripovedi postavil na konec kamene in začetek bakrene dobe, v čas koliščarjev.