"In ne le da tečejo, teči morajo v nekih nenavadnih stilih teka. Tekst namreč od njih zahteva tudi, da običajen tek tansformirajo v koreografirano gibanje, kar je precej težko," je povedal.

Po besedah umetniškega vodje in direktorja Šentjakobskega gledališča Borisa Kobala je Confortes igro Maraton napisal leta 1984. V Sloveniji je bila že izvedena v drugi polovici 80. let na dvorišču ljubljanskih Križank v prevodu Aleša Bergerja, ki so ga uporabili tudi sami.

V originalu so po Kobalovih besedah protagonisti trije moški. Vsi so vešči maratona in se podajo na neskončen tek, ki se zaključi z veliko metaforo o življenju kot teku. Med predstavo se vrstijo razne situacije, tudi komične, ko se denimo glavnina tekačev izgubi in trojica, ki je zadnja, postane prva. Maratonci se vmes izčrpajo do onemoglosti, pa nato čudežno oživijo ter se ponovno poženejo in perpetuum mobile teka se nadaljuje.

V Bulčevi interpretaciji po Kobalovih besedah zgodba ostaja ista, le da jo je prestavil v slovenski prostor. Namesto moške trojice so v njihovi predstavi dva moška in ženska, ki so pravzaprav trije močni slovenski politiki, ki, vsaj eden od njih, že leta Slovencem krojijo usodo: skrajni desničar Janez, skrajna levičarka Violeta in skrajni sredinec Miro. Občinstvo sicer ne teče, ampak le prisostvuje teku, v katerega pa je vedno porinjeno in mora na nek način "migati skupaj s tekači". Kot je poudaril Kobal, gre za politično satiro, ki jo je Bulc izostril.

Za žensko vlogo, prevzela jo je Katja Ogrin, se je Bulc, kot je povedal, odločil zaradi večje raznolikosti. Poleg tega je ustrezala slovenskemu dnevnopolitičnemu kontekstu. Tu pa je še praktičen razlog: da je moral najti nekoga, ki je sposoben teči toliko časa in zraven govoriti, kar Katja, ki je športnica, tudi je. V predstavi igrajo Katja Ogrin, Rok Pirnat, Grega Močivnik in Marko Skok.

Kobal je ob tem izpostavil, da vloge v predstavi "niso za vsakogar, saj poleg igralskega zahtevajo tudi veliko fizičnega dela". Zato so imeli igralci tudi kondicijske vaje, ki so jih začeli že poleti.

Sprememba je tudi, da je dodan četrti igralec - didaskalija. Ta po Kobalovih besedah posega v tek tekačev, jim pomaga, če kateri pade, in menjuje slike v grafoskopu, s pomočjo katerega ustvarjajo premikanje scenografije, medtem ko igralci ves čas tečejo na mestu. A kljub temu, kot je povedal režiser, v predstavi, ki je dolga uro in deset minut, pretečejo približno deset kilometrov.

Scenograf Damir Leventić je na belo podlago v stripovski maniri narisal ozadje - hiše, drevesa in drugo, ki se "vrti" v ozadju. S pomočjo menjalca barv, kot so jih nekdaj poznali v diskotekah, pa spreminjajo tudi barvo ozadja. Kostumograf je Bojan Vister, koreograf Sebastjan Starič in lektorica Živa Čebulj.