Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Rocc, se mu je ob Lorenciju prvič ob tej Verdijevi mojstrovini sprožilo vprašanje, ki je ključno: "kaj je bilo prej, Macbeth, ki si ustvarja svojo družbo, ali družba, ki si ustvarja svojega Macbetha in Macbethe, ali pa morda vse to ustvarjajo mediji". Predstava odpira vrsto vprašanj, postavljanje dobrih vprašanj pa je v umetnosti po njegovem prepričanju pomembneje, kot pa podajanje približnih odgovorov. Teh predstava ne podaja.
Lorenci, za katerega je to po Gluckovi operi Orfej in Evridika leta 2014 druga režija v ljubljanski Operi, je izpostavil, da je gledališče zanj gledališče, da sicer obstajajo različni načini, da pa v samem jedru ni razlike, pa naj gre za dramsko, operno, glasbeno ali katero hibridno gledališče. Sam si vedno želi, da se nekaj zgodi, da pa bi se lahko nekaj zgodilo z gledalcem, sta pomembna zaupanje in predanost ustvarjalcev predstave, ki ju je bilo tu res veliko, je poudaril.
Kot začetnik v opernem svetu skuša biti odprt, skuša "poslušati in kaj slišati" in opera se mu zdi "čudovit prostor za učenje poslušanja". Ko je dobil povabilo k sodelovanju, je bil sprva nekoliko skeptičen, nato pa so ga Verdi na eni ter svetovi Macbetha in vprašanja na drugi strani začeli vedno bolj pritegovati.
V izjavi je povedal, da ga je pritegnila predvsem "nora dinamika Verdijevega Macbetha", kako skladatelj "gre že takoj v prvih minutah opere direktno v jedro in tega jedra ne izpusti vse do konca". Hkrati mu je opera dala možnost njegove lastne interpretacije, ki jo je "zagrabil z obema rokama in skušal prebrati to delo skozi oči človeka 21. stoletja".
Po besedah glasbenega vodje in dirigenta predstave Jaroslava Kyzlinka je opera Macbeth znamenita ravno zaradi dramaturgije in dramske napetosti dela. Čeprav je Verdi glavne moške vloge večinoma pisal za tenorje, se tokrat v vlogi Mcbetha srečujemo z baritonsko partijo. Izjemno pomembna pa je tudi vloga Lady Macbeth, ki je v primerjavi z ostalimi Verdijevimi damskimi kreacijami izjemno zahtevna tako v glasbenem kot igralskem smislu.
Libreto sta po motivih Shakespearove drame napisala Francesco Maria Piave in Andrea Maffei. Kot je poudaril Kyzlink, Verdijev Macbeth v sebi združuje operno klasiko in preko Shakespearove predloge nadčasovno temo. Lorenci je po njegovem prepričanju, čeprav ni glasbeno izobražen, absolutno spoštoval partituro in izhajal iz nje.
Na premieri bo vlogo Macbetha pel Marko Kobal, Macbetha poje tudi Siniša Hapač. Kot je pojasnil Rocc, sta bila sprva zasedena njihova prva baritonista Marko Kobal in Jože Vidic, ker pa je slednji tekom procesa umanjkal zaradi bolezni, je vstopil Hapač, Vidic pa se bo v vlogi Macbetha predstavil v oktobrskem oz. novembrskem terminu, ko bodo obnovili to postavitev v sezoni 2018/19.
Kot Lady Macbeth se bo prvič na odru ljubljanske opere in prvič v Slovenji predstavila sopranistka s Češke Iveta Jiržikova. Kot je povedala, to vlogo poje prvič, to je tudi njeno prvo srečanje z Verdijevim zgodnjim obdobjem.
Vlogo Lady Macbeth poje še Lucia Premerl. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, koreograf Gregor Luštek, dramaturg Matic Starina. Izvedba bo v italijanskem jeziku s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.