Chaplin je zasnoval Velikega diktatorja tik pred drugo svetovno vojno, ko so bili mehanizmi totalitarne Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja že splošno razširjeno dejstvo. Zanj je napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi - diktatorja Tomanie Adenoida Hynkla in skromnega brezimnega brivca judovskega rodu. Chaplin je v tem filmu tudi prvič spregovoril.
Kot je v gledališkem listu zapisal dramaturg, lektor in urednik gledališkega lista uprizoritve Arko, je v času nastanka filma, jeseni 1940, svetovna vojna že divjala, ni se pa vedelo za vse dotlej izvršene in še načrtovane nacistične zločine. V avtobiografiji je Chaplin tudi zapisal, da če bi vedel za dejanske strahote nemških koncentracijskih taborišč, ne bi mogel posneti tega filma.
V.d. ravnateljice SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da se lahko vsakič znova, ko se soočamo s to zgodbo, čudimo in smo fascinirani nad tem, kako pogumen in vizionarski je bil Chaplin, da je posnel ta film. V njem je razkril nekatere mehanizme, ki so večni, še posebej dragoceno je, da jih je razkril na komičen način.
De Brea je, kot je povedal, k filmu pristopil z velikim spoštovanjem. Žanr burleske in nemi film sam vidi kot temelj gledališča, lik, ki ga v filmu upodobi Chaplin, pa ob dejstvu, kako ikonična figura je Chaplin, predstavlja velik izziv. Po njegovih besedah ne zahteva le igralskih sposobnosti, temveč izjemno "lucidnega, bistrega igralca, ki obvlada vse".
Poudaril je, da nikakor ni hotel Chaplinovega filma "zbanalizirati, ga aktualizirati na dano situacijo". Politični okvir ga je zanimal bolj kot epika Chaplina; "ta njegov strah pred avtokracijo, imperializmom, ta ogroženost, to so težave skozi vse čase, Chaplin je tu civilizacijski". Prenos filma na oder ni bil enostaven proces, saj je film poln časovnih in prostorskih elips, poleg tega dogajanje zajeme dolgo časovno obdobje.
Izpostavil je, da ni delal politične satire, ampak se je pri postavljanju predstave na oder ukvarjal predvsem s parodijo, s čimer se je ukvarjal tudi Chaplin. Politična satira ima točno nastavljeno kritično ost in z zasmehovanjem ter posmehovanjem zadeva točno določene težave, medtem ko Chaplin s parodiranjem odpira problem vojne v vseh časih. Kot bistveno razliko med filmom in predstavo je izpostavil, da Chaplin v filmu parodira le samega sebe in je vse ostalo hiperrealno, v predstavi pa je te parodije več tudi na vse ostale like.
Jurij Zrnec, ki igra v vlogi Hynkla in brivca, je povedal, da se je bilo z velikim občudovanjem in spoštovanjem do Chaplina treba vloge lotiti zelo vestno in z velikim trudom. Vlogo je opisal kot "izjemno težko in poglobljeno", poleg tega zahteva veliko različnih veščin, saj besedila ni veliko in je potrebno uporabiti druga sredstva. Kot je še povedal, ni hotel biti Chaplin, ampak "Jurij Zrnec, ki tudi počne svoje stvari in v tem uživa".
V predstavi igrajo še Bojan Emeršič, Zvone Hribar, Boris Mihalj, Matija Rozman, Vojko Zidar, Eva Jesenovec, Valter Dragan in Tina Vrbnjak. Prevajalec je Jure Škerl, dramaturg in lektor Arko, scenografa De Brea in Iztok Vadnjal, kostumograf Blagoj Micevski, oblikovalec svetlobe Metod Novak.