Doprsni kip velikega slovenskega umetnika, režiserja, scenografa in igralca Stupice so postavili v galeriji velikanov nacionalne hrvaške gledališke ustanove v sodelovanju kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu in zagrebškega HNK.
"Vesela in ponosna sem, da je Bojan Stupica dobil spomenik v HNK, ker je vendarle izjemno prispeval k razvoju gledališča, čeprav je bil tukaj samo tri leta. A je tu pustil dušo, srce in vse svoje znanje", je povedala Jaklitscheva po odkritju kipa. Kot je dodala, je današnji dogodek "tudi dobra popotnica slovenski skupnosti, da je njihova samozavest zrasla in se počutijo še bolj sprejeti v Zagrebu".
Na slovesnosti v HNK je bila tudi hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek, ki je novinarjem povedala, da odkritje doprsnega kipa predstavlja lepo gesto in pobudo slovenske skupnosti in HNK. "Vesela sem doprsnega kipa, ki bo ostal lep spomin na opus in velik prispevek Bojana Stupice hrvaškemu gledališču, a tudi kot živa priča povezav med Hrvaško in Slovenijo", je povedala hrvaška ministrica.
Navzoče na prireditvi je nagovoril tudi dolgoletni predsednik Slovenskega doma Darko Šonc, ki je poudaril, da si danes ni mogoče predstavljati zagrebškega gledališča brez Stupice. Kot je dodal, je bil tudi Stupica svoj čas član Slovenskega doma v Zagrebu.
Stupica je pustil neizbrisen pečat gledališki sceni v Zagrebu, čeprav je bil direktor HNK nekaj manj kot tri leta, med letoma 1955 in 1957. Bil je tudi predavatelj na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost.
Bojan Stupica (1910-1970) je v Ljubljani študiral arhitekturo. Ko je začel obiskovati gledališča po Evropi, se je v celoti zapisal gledališkemu svetu. V mlajših letih je tudi igral, kasneje pa se je posvetil režiji. Od svoje prve režije leta 1931 do zadnje leta 1970 je na slovenske, makedonske, hrvaške in srbske odre postavil 116 predstav ter 14 predstav v Pragi, Budimpešti, Moskvi, Baslu in na Dunaju.
Ministrica Jaklitscheva se je pred odkritjem doprsnega kipa v HNK srečala s predstavniki Slovenskega doma v Zagrebu. Kot je še dejala, so se pogovarjali o popotresni obnovi prostorov Slovenskega doma, ki se nahaja v središču Zagreba, v katerem je uničujoči potres povzročil največ škode marca lani.
Slovenci v Zagrebu si prizadevajo, da bi postali tudi lastniki prostorov, v katerih se nahaja Slovenski dom. Ministrica je spomnila, da obstaja možnost odkupa ali celo podaritve teh prostorov glede na operativni program hrvaške vlade za narodnostne manjšine do leta 2024. Napovedala je, da bo slovenska vlada v dvostranskih srečanjih spomnila hrvaške kolege na ta program.
Izpostavila je tudi potrebo, da bi odprli čim več prostora za vključitev mladih v delovanje Slovenskega doma v Zagrebu. Kot je dejala, je predlagala, da bi mlade vključili v pripravo časopisa slovenske manjšine na Hrvaškem Novi odmev kot tudi v vodstvo društva. "Vključitev mladih je nujna, če želi skupnost preživeti", je poudarila.