V Viteški dvorani premiera projekta Nohsono

Nohsono je drobna življenjska zgodba dveh ljudi na prelomu tradicije in sodobnosti, je silovita parabola o samoti in hrepenenju, o sponah izročila in kriku srca, o strmenju k svobodi in ljubezni. V samem srcu sveta je pravljični svet iger noh, v katerem se kot v zlati kletki svetlika plemeniti ptič, dedič tisočletne tradicije, so o predstavi zapisali v Ateljeju sonoričnih umetnosti Hanne Preuss.

Japonska kultura, uprizoritvena umetnost in njihovo tradicionalno gledališče noh, je že vrsto let navdih številnim avtorjem in režiserjem po svetu, ki z različnimi priredbami in interpretacijami izkoriščajo subtilen, naraven in počasen ritem upovedovanja, ki bolj kot naracijo v ospredje postavlja gradnjo emotivnega okolja.

Z izzivom se se tokrat spopadli v Ateljeju sonoričnih umetnosti Hanne Preuss. Sonorično gledališče je sicer zasnovano kot tridimenzionalni zvočni akvarij, v katerem se gledalec potopljen v gibljivi zvočni svet prepusti intimnemu popotovanju po lastnih čustvenih pokrajinah. Podobno kot v sonoričnem gledališču pa igra tudi v gledališču noh ritmiziran, stiliziran zvok posebno vlogo. Med igro noh je zaželeno, da gledalec zadrema in se tako popolnoma prepusti predstavi.

Japonska igralca Haruna Tanaka Udaka in Tatsushige Udaka sta življenjska sopotnika, ki sta v projektu Nohsono prvič skupaj nastopila. Tatsushige je na oder priklical pet različnih duhov (Awaji, Yashima, Yuki, Hanjo in Yamaba), ki sicer izhajajo iz različnih noh iger, in so bili predstavljeni med sonoričnim delom predstave - od najbolj abstraktnega do človeku najbližjega, so še zapisali ustvarjalci.

Projekt Nohsono je nastal v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. Režirala ga je Hanna Preuss, za oblikovanje svetlobe je poskrbel Jaka Šimenc, za videografijo pa Luka Umek. Pod kostumografijo se podpisujeta Yoko in Koji Arai, zvočni inženiring pa je delo Markusa Krohna.