Nova številka zbornika Pasijonski doneski in razstave, ki jih bodo drevi ob 19. uri odprli v Sokolskem domu, so posvečene predvsem lanskoletni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona. Svoja razmišljanja in odmeve so vanj zapisali režiser Milan Golob, dramaturg Rok Andres, organizacijski vodja Matej Mohorič Peternelj, lektor Ludvik Kaluža, kostumografka Nada Slatnar in skrbnica kostumov Marija Krajnik, zapisana pa so tudi osebna doživetja nekaterih pasijoncev.
Matija Ogrin v zborniku predstavlja Tri stoletja pasijonskega izročila, Jaša Drnovšek pa v Negibnih stopinjah obravnava zgodnjenovoveške pasijonske procesijske igre, katoliško obnovo in Škofjeloški pasijon. Nova, že enajsta številka zbornika Pasijonski doneski je sicer posvečena osemdesetletnici Debeljakove uprizoritve Škofjeloškega pasijona 1936, o čemer govori ponatis prispevka Franceta Planine iz leta 1937.
Ob predstavitvi zbornika bodo drevi v Sokolskem domu odprli tudi štiri razstave, povezane s Škofjeloškim pasijonom. Tone Mlakar bo predstavil črno-bele fotografije iz ciklusa Znamenja, Jasmin Suljanović Škofjeloški pasijon skozi objektiv fotografa, Janez Plestenjak pa Risbe s škofjeloških pasijonov. Na ogled bo tudi lesen Križev pot umetnika Petra Jovanoviča.
Kot v spremnem besedilu pojasnjuje umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, je Tone Mlakar v ciklus Znamenja povezal motive cerkva, razpel s križanim Kristusom, kapelic in cerkvenih pokopališč ter se s tem želel približati temeljni misli pasijona - Jezusovemu trpljenju in njegovem žrtvovanju. Na Jezusovo smrt opozarja križ, ki je kot motiv in simbol prisoten na večini fotografij.
Jasmin Suljanović, ki je član Fotokluba Jesenice, je s fotografskim aparatom zabeležil najbolj slikovite in ključne prizore, skupine nastopajočih in osrednje akterje lanskega procesijskega pasijona. Janez Plestenjak pa se je leta 1999 odločil, da bo v risbi obeležil pasijonsko dogajanje. Vse risbe so nastale na licu mesta, zato so ohranile svežino in neposrednost prvega likovnega zapisa, ugotavlja Globočnik.
Razstave bodo na ogled do 30. marca. Do tedaj pa se bodo v okviru Pasijonskih dnevov zvrstili še sobotni pasijonski večer v stari dekaniji v Škofji Loki in pasijonske delavnice, ki bodo potekale na mestnem trgu 19. marca. Za zaključek Pasijonskih dni bo 23. aprila v škofjeloškem mestnem jedru potekal Romualdov dan.
Škofjeloški pasijon, ki ga je kapucinski redovnik Romuald Marušič (1676-1748) napisal v starološkem narečju med letoma 1715 in 1727, je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.
V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve baročnega pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 so škofjeloške ulice in trgi znova postali prizorišče pasijonske procesije, ki velja za največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji.