Kot so zapisali v SSG, se v Camusovem romanu iz leta 1942, ki raziskuje absurdne obrise razmerja med človekom in družbo, prepleta veliko eksistencialnih tem. Dogajanje je postavljeno v Alžir, protagonist je povprečni uradnik Meursault. Po smrti matere se zaplete v razmerje s strojepisko Marie, s katero nekega dne preživi dan na plaži. Prisoten je tudi znanec Raymond, ki se zaradi predhodnih, umazanih poslov spre z dvema Arabcema. Malo kasneje se Meursault znajde pred enim izmed njiju, v roki pa ima Raymondov revolver. Ko Arabec izvleče nož, Meursault sproži revolver, iz samoobrambe in "neprištevnosti zaradi bleščečega sonca".

Sledi sodna obravnava, kjer ga javni tožilec zlahka prikaže kot naravno pokvarjenega, kajti Meursault iskreno pokaže ravnodušje do lastnega in tujega življenja, saj nikoli ne postreže z razumljivimi pojasnili glede svojega dejanja. Namesto, da bi se branil in bi se boril za lastno življenje, izkazuje navidezno odtujenost in odgovarja le z "družbeno nesprejemljivo" resnico.

Camus je napisal svoj roman proti smrtni kazni in se ni ukvarjal s kulturnimi spori, ki bi jih tovrstna zgodba lahko sugerirala današnjemu gledalcu, saj je bil tudi pisatelj in filozof doma iz Alžira, kar je tudi glavni razlog za okvir zgodbe. Režiser je želel ostati zvest izvirniku in uprizoritve ni nadgradil z dodatnimi vsebinami.

V zvezi s svojim konceptom je režiser izjavil: "Meursault je arhetip mnogih literarnih potomcev. Literatura 20. stoletja je prežeta z občutkom praznine. On išče smisel v življenju, ker njegovo življenje nima smisla. Gleda na vse stvari od zunaj, dokler ga naključje - bolj kot usoda - ne postavi pred nepričakovano izbiro. Tragedija se začne, ko apatična oseba prevzame nase odgovornost in se odzove z lastno resnico, brez vsakršne strategije. Resnica kot edina možnost ga spremeni v junaka, katerega obnašanje je v nasprotju s pravili družbe. Odkril je čustvo in je pripravljen umreti, da bo ostal zvest temu razodetju."

V uprizoritvi nastopajo Jurij Drevenšek, Boris Ostan, Tina Gunzek in Primož Forte. Z režiserjem sodeluje ekipa, ki je z njim postavila na oder tudi prvo uprizoritev te adaptacije v Parmi: scenograf in kostumograf Andrea Viotti, skladatelj Antonio Di Pofi in oblikovalec svetlobe Claudio Coloretti.

Ponovitve predstave v Trstu bodo do 25. februarja, sledilo bo gostovanje v okviru goriškega abonmaja SSG 26. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž.

Na dan premiere bodo v SSG tudi odprli razstavo Gledališče Möderndorfer, ki jo Slovenski gledališki inštitut in Forum Ljubljana pripravljata v sodelovanju s SSG. Fotografska razstava vključuje izbor 46 fotografij iz različnih obdobij režiserjevega ustvarjanja in pet dvojezičnih panojev z zapisi Vinka Möderndorferja.