V koledarskem letu 2025 si je ogledala nekaj več kot sto uprizoritev. Od tega je bilo približno tri četrtine institucionalne produkcije in ostalo neinstitucionalne. Za razliko od ocene selektorice v predhodnem letu opaža tokrat več empatije. "Mogoče je lansko leto prineslo empatičnega človeka namesto apatičnega. Uprizoritve se osredinjajo na človeka, ki se upira nekim nestabilnostim, jih zaznava in jih hkrati zavrača na različne načine, torej gre za nek upor proti zatečenemu stanju, od globalnega do najbolj intimnega," je povedala na današnji predstavitvi izbora tekmovalnih predstav v Mariboru.
V lanskih gledaliških produkcijah je bilo po njenih besedah veliko opozarjanja na sistemsko nasilje, ki največkrat prizadene najbolj ranljive člene družbe. "Kar se tiče bolj intimnih nastavkov uprizoritev, gre pa običajno za teme samorefleksije, soočenja s težavami, ki izhajajo pogosto iz okolice, in potem za vsaj poskus reševanja tega, hkrati pa za res empatično občutenje tudi sebe, predvsem pa tistih v bližnji okolici," je dejala.
Posebnost lanske sezone je bila Evropska prestolnica kulture (EPK) v Novi Gorici in Gorici, ki je vplivala tudi na tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja. Novosel opaža vedno daljše trajanje predstav, ob tem pa se ji zdi vedno bolj pomembno vprašanje, "kako predstava poskrbi za svojega gledalca". Izbor predstav družita po njenih besedah tudi premišljen pristop do vsebin, s katerimi se spopadajo, ter odločna in pogumna avtorska drža, "s čimer je povezano tudi neko jasno stališče, s katerim se lahko strinjamo ali ne, ampak so ga znale te predstave konkretno predstaviti, utemeljiti in reflektirati".
Pomembno se ji zdi, da predstave nagovarjajo teme, ki se dotikajo sodobnega človeka, ter odražajo skrb za soustvarjalca. "Mislim, da so te predstave res pokazale oziroma vsaj dale slutiti, da ustvarjalke in ustvarjalci skrbijo drug za drugega na odru, da imajo nek odnos, da so vzpostavili neko varno okolje, znotraj katerega lahko ustvarjajo. Mislim, da je to zelo močno in globoko sporočilo v tem času, ko morda ne znamo ali pa ne zmoremo skrbeti za sočloveka," je še izpostavila Kaja Novosel.
Med vsebinskimi rdečimi nitmi se največkrat pojavlja tema minevanja. "Minevanja v smislu umiranja, izgubljanja bližnjega, celo izumiranja, pa tudi minevanja v najbolj intimnem, najbolj notranjem smislu," je povedala letošnja selektorica tekmovalnega programa.
Umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak je povedal, da izbor predstav slovenskih gledališč v tekmovalnem programu ostaja osrednji fokus letošnjega festivalskega dogajanja. Poudaril je, da festival tudi v 61. izvedbi ostaja prostor srečevanja različnih estetik, produkcijskih modelov in generacij ustvarjalk in ustvarjalcev ter pomembna platforma za refleksijo stanja slovenskega gledališča v širšem evropskem kontekstu.
Po njegovih besedah festival ne želi ponujati enoznačnega pogleda na slovensko gledališko ustvarjalnost, temveč spodbujati razvoj, odpirati vprašanja in omogočati poglobljen dialog med uprizoritvami, strokovno javnostjo in občinstvom.
Slavnostno odprtje festivala bo v petek, 12. junija, s predstavo Sonoma koreografa Marcosa Moraua in skupine La Veronal iz Španije. Zaključek pa bo v nedeljo, 21. junija, s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana, ki ga letos prejme dramski igralec.
Predstavitev celotnega programa 61. Festivala Borštnikovo srečanje, vključno z objavo imena letošnjega dobitnika Boršnikovega prstana, bo v drugi polovici maja.