Število prijavljenih predstav za 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je v zadnjem letu spreminjalo. Na neki točki je presegalo 40 predstav, a je bilo nekaj načrtovanih premier iz različnih razlogov prestavljenih v kasnejše termine oziroma so producenti odstopili od prijave. Tako je bilo na koncu prijavljenih 35 predstav, poleg teh si je selektor ogledal še sedem uprizoritev, s čimer je končno število ogledanih predstav 42.
"To je v primerjavi s predhodnim bienalom kar občutno zmanjšanje, kljub temu pa gre v kontekstu okoliščin, ki so najbolj prizadele nevladne producente in samozaposlene, malo manj boleče pa tudi obe javni lutkovni gledališči, za pravzaprav merodajen in legitimen korpus predstav," je Bozovičar zapisal v svojem poročilu.
Na novinarski konferenci v Mariboru je pojasnil, da si je večino predstav ogledal v živo, nekaj pa tudi prek spleta. Na koncu se je odločil, da združi tekmovalni in spremljevalni program ter tako napravi enovit izbor, s katerim se odziva na različne specifike te sezone. "Predstavam sem želel omogočiti enako vidnost na festivalu, tudi v luči teh razmer. Zdelo se mi je, da bi to lahko bil vključujoči bienale, ki združuje sceno v najširšem možnem pomenu, kot neka stična točka vseh raznolikosti, ki jo scena predstavlja," je pojasnil.
Program bienala po njegovih besedah tvorijo predstave, ki gradijo kompleksne in prežemajoče dramaturške ploskve in vsebino prepričljivo osmišljajo zlasti skozi animacijsko formo in lastno logiko delovanja. "V ospredju mojega fokusa ni bilo zgolj lutkovno, ampak lutkovnost bolj v smislu širšega razumevanja animiranih form," je dejal.
Predsednik Ustanove lutkovnih ustvarjalcev Anže Virant se je strinjal, da je nujno, da se prevprašuje, kaj je lutkovno gledališče danes in kje smo v Sloveniji na tem področju. "Mislim, da je izbor to dovolj dobro pokazal, ker se ni omejil na zgolj tradicionalne lutkovne poglede, ampak je zajel tudi tiste mejne stvari, za katere mogoče še pred nekaj leti ne bi rekli, da so lutke," je dejal.
Predstave bo ocenjevala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Špela Čadež, Zala Dobovšek in gost s Poljske Marek Waszkiel.
Festival poleg lutkovnih predstav ponuja tudi dodaten program, ki med drugim zajema pogovore o predstavah, okroglo mizo o sodelovanju med sektorji, projekcijo filma o lutkovnem ustvarjalcu Cvetu Severju, razstavo iz zakulisja ustvarjanja Špele Čadež ter razstavo Večplastna občutljivost Barbare Stupica, ki je osrednja likovnica letošnjega bienala.
Po besedah direktorice Lutkovnega gledališča Maribor Katarine Klančnik Kocutar je namreč eno od pomembnih poslanstev bienala zbiranje materiala o zgodovini lutkovne umetnosti v Sloveniji. "Seveda je glavna poanta videti, kje je slovensko lutkovno gledališče ta hip, nujno in vredno pa se je vedno znova tudi ozreti nazaj v to, kar je bilo," je dejala.
Na zaključni prireditvi v soboto bodo podelili tudi Pengovove listine in Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo, ki jih podeljuje društvo slovenskih lutkovnih umetnikov in prijateljev lutk Unima Slovenija. Klemenčičevo nagrado prejme lutkovna ustvarjalka Eka Vogelnik, Pengovove listine za vrhunske stvaritve na področju lutkovne umetnosti pa igralec Miha Bezeljak, režiser Tin Grabnar in oblikovalec lutk Žiga Lebar.