Kot piše na spletni strani Vie Negative, v 30 stavkih Anita premika meje svoje domišljije, svoj um in telo umešča v dialog z realnostjo vsakdanjega življenja in aktualne politike. Nabor performativnih strategij je raznolik: od intimnih solo nastopov, do happeningov z več nastopajočimi, od popolnoma fizičnih dejanj do verbalnih monologov, od abstraktnih form do interaktivnih pobud.

Zbirka prebliskov, podob, impulzov in akcij je del ustvarjalne norosti, s katero Anita razvija svoje ideje tudi v Laboratoriju za uprizarjanje Vie Negative. Zaradi potrebe po demokratizaciji ustvarjalnega procesa, ki mu sledijo šibkost, obup, veselje in zmeda, se je odločila, da s svojimi idejami vdre v javni prostor in se prepusti milosti in nemilosti občinstva.

O predstavi Ne me silit, da povem, kaj mislim je Anita Wach zapisala, da je to predstava o spektaklu. O vseprisotnem diktatu podobe in o svobodi, skriti v temi. O objektivnosti fizičnih pojavov in naravi zaznavanja. O materialnosti misli in zakonih kinetike. O hitrosti svetlobe in vzdržljivosti mišic. O umetnosti in umetelnosti. O dejstvu in videzu dejstva. O fotofilni kulturi in temni naravi. O fizičnosti podob in abstrakciji telesa.

Predstava je nastala po zamisli Anite Wach in Jablanovca, slednji je tudi avtor koncepta in režije. Koreografijo podpisujeta Kristina Aleksova in Anita Wach. Avtor glasbe je Eduardo Raon, soavtorja Boštjan Gombač in Luis Andre Ferreira. Kostumografinja je Olja Grubić, scenograf Matej Stupica. Predstava je nastala v produkciji Vie Negative.

Nastopajo Anita Wach, Branko Potočan, Ena Kurtalić, Gregor Luštek, Kristina Aleksova in Loup Abramovici.

Ponovitvi bosta 15. in 16. aprila ob isti uri.