Soavtorici in izvajalki sta projekt zastavili okoli raziskovanja in razpiranja konceptov prostora in srečanja. Druži ju skupen somatsko-koreografski fokus, zato srečanje dojemata kot možnost ustvarjalne izmenjave med obema podobnima, a vendar specifičnima umetniškima jezikoma, so zapisali v Zavodu Federacija, ki je skupaj z umetnicama producent predstave.

V predstavi Dotik, tkivo, tkanina se avtorici poglobita v samo naravo komunikacije, ki jo razumeta kot "akcijo - dialog" in "situacijo - srečanje". Prepoznata, da se primaren odnos gradi skozi dotik. Vendar razumeta dotik v najširšem smislu, zato gradita in širita dialoge v različne sfere t.i. dotikanja: otipljivo, oprijemljivo, korporealno, taktilno, zaznano/občuteno, materialno/efemeralno, prisotno/odsotno, intimno/skupno.

Snježana Premuš in Anja Bornšek sta dobro poznani in referenčni umetnici v polju sodobnega plesa. S svojo formalno izobrazbo in z dolgoletnimi izkušnjami tako v sodobnem plesu kot v somatiki predstavljata tudi pomembno podstat za razvoj plesne somatike in s tem razvoj plesne estetike, ki je bila do nedavnega v Sloveniji skorajda neprisotna, so zapisali producenti predstave.

Projekt Dotikanja, ki ga umetnici ustvarjata skozi celo leto, je raziskovalen in nekonvencionalen uprizoritven projekt, ki nagovarja gledalca celostno, preko telesnih kot tudi prek kognitivnih kanalov. Avtorici širita dojemanje gibanja skozi telesne kinesfere v nove sfere, skupaj z drugimi mediji, ki jih sooblikujejo priznane in večkrat nagrajene soustvarjalke.

Pri projektu umetnici sodelujeta tudi s fotografinjo in svetlobno-scensko oblikovalko Špelo Škulj, ki vpelje poetičen minimalizem, in glasbenico Ido Hiršenfelder, ki se ukvarja s kreiranjem psiho-geografskih zvočnih krajin, ki gibalni material širi v intriganten zvočno atmosferski ambient.

Projekt je nastal v koprodukciji z Nagibom in Inštitutom MA. Kostumografija je delo Jelene Pirkmajer Cliche, izdelava scene pa Martina Podrzavnika.