Kot je Frljić povedal na novinarski konferenci, si teksta Vvedenskega ni želel zgolj postaviti na oder, temveč odkriti asociativne nize, ki jih prinaša besedilo. Poudaril je, da ne velja za klasičnega režiserja ter da se le redko loti klasičnih dramskih tekstov. Če k njim pristopi, mu morajo predstavljati velik izziv, kot je to v primeru Božiča pri Ivanovih.

Frljića je zanimal predvsem avtorjev način pisanja v času, ko se o družbenih razmerah ni smel odkrito izrekati. Obenem mu je izziv predstavljala tudi aktualizacija besedila, saj da smo, tako Frljić, tudi v današnjem času v Sloveniji priča družbenemu sistemu, "ki v sebi nosi totalitarno klico". Režiser je opozoril še na en vidik - odnos med individualnim in kolektivnim. Zgodba predstavlja dvojni zločin - umor posameznice ter poznejši odnos institucij.

Dramaturginja Eva Krašovec je povedala, da je Vvedenski (1904-1941), ki je tokrat prvič predstavljen slovenskemu gledališkemu občinstvu, deloval v okviru ruske avantgardne skupine Oberiu, zadnje generacije ruske avantgarde, ki je bila izpostavljena najhujšemu stalinizmu. V času, ko je bila zapovedana umetniška oblika socialni realizem in je bilo vsako odstopanje od tega smrtno nevarno, so bili člani skupine nadvse dejavni. Tudi Vvedeneski je pisal absurdne pesmi in drame na teme časa, smrti in Boga, objavljal pa, kot je poudarila lektorica besedila Tatjana Stanič, le poezijo za otroke.

Svoj čas je Vvedenski označil za razsut, zaradi česar so vse stvari nepovezane, kritičen je bil tudi do racionalnosti. Zagovarjal je tezo, da "razum ne razume več sveta", s katero je postavil t.i. poetično kritiko uma, je pojasnila dramaturginja.

Dramo je Vvedenski postavil v 90. leta 19. stoletja - v obdobje carske Rusije. Osnovna zgodba se vrti okrog varuške, ki ubije deklico in ki jo nato pošljejo na policijo, sodišče in v smrt. Besedilo se da brati na več ravneh, med drugim kot kritiko družbenega sistema, komercializacijo božiča ali kot odnos med zavednim in nezavednim, je menila dramaturginja. Besedilo določajo absurdnost, grotesknost in nesmisel. Umetniški vodja ljubljanske Drame Eduard Miler pa je opozoril na pomen intuicije gledalca. "Glavni je intimni odziv gledalca," je poudaril.

Uprizoritev predstavnika literature nesmisla sodi v Milerjev načrt, da v gledališču predstavi najbolj arhetipske predstave, ki kažejo na začetke avantgard. Frljića ceni zaradi njegove senzibilnosti in uma, predstavo pa že ocenjuje kot "gledališki biser".

V predstavi igrajo Iva Babić, Barbara Cerar, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Nina Ivanišin, Sabina Kogovšek Zrnec, Maja Sever, Nina Valič, Tina Vrbnjak in Barbara Žefran. Besedilo je prevedel Drago Bajt, za kostume je poskrbela Sandra Dekanić, za scenografijo pa Frljić.