Igralec današnjega časa mora obvladati vse prvine in veščine umetniškega ustvarjanja bolj kot kadarkoli prej. Tudi igralec je v sodobnem času soočen s tem, da svoje polje razmišljanja in umetniškega izraza širi na vse strani. V vseh formah in zmožnostih. Psihološko preigravanje vloge in ponotranjenje teksta je premalo. Razumevanje konteksta predstave, situacije, lika ne zadostujejo več, piše v sporočilu za javnost.

Uroš Kaurin in Vito Weis sta o svoji predstavi povedala: "Najprej sva si želela skupaj narediti projekt. Svoj projekt. In sva ga. Zdaj pa delava samo še drug z drugim. Ker ne znava več delati teatra drugače, kot ga midva delava. Obsojena sva drug na drugega. In drugi so obsojeni na naju. Za nobenega nama ni vseeno. Od Kungote do Bruslja."

Pod predstavo se kot ustvarjalci podpisujejo še Katarina Stegnar, Boris Bezić in Lea Čehovin.

Uroš Kaurin (1985) je študij igre končal leta 2009. V slovenskem gledališkem in plesnem prostoru se je začel udejstvovati že kot študent. Trenutno je član ansambla Slovenska mladinskega gledališča, še vedno pa deluje tudi na neinstitucionalni sceni. V tandemu z Weisom sta ustvarila že predstavo Heroj 1.0. Med leti 2010 in 2012 je vodil mednarodni festival neodvisnega gledališča Prestopi. Nastopil je tudi v mladinskem filmu Gremo mi po svoje v režiji Mihe Hočevarja. Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju v Mariboru prejel nagrado za mladega igralca in skupaj s kolegi nagrado za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine v režiji Oliverja Frljića.

Vito Weis (1986) je leta 2010 diplomiral iz Dramske igre na AGRFT. Poleg igre se je dodatno izobraževal na področju sodobnega plesa v Plesnem teatru Ljubljana. Deluje na področju dramskega gledališča, plesa, fizičnega gledališča in sodobne scenske umetnosti. Je tudi soavtor različnih predstav. Na 50. Borštnikovem srečanju je prejel nagrado za mladega igralca, lani pa igralsko nagrado zlati lev v Umagu.