Amor fati je latinski izraz za ljubezen do usode, istoimenska uprizoritev pa raziskuje mirno sprejemanje nepričakovanega in kljubovalno usvajanje neizogibnega. Kot so zapisali pri En-Knap Group, plesalca krmarita med vrsto prepletenih prizorov nepredvidljivih življenjskih preobratov, uprizoritev pa dinamično preigrava strukturirano koreografijo in improvizirane odzive na nepričakovano.

Predstavo je navdihnilo delo Sto let samote kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza, obravnava pa teme generacijskih ciklov, osame ter prepletenosti usode in svobodne volje. Plesalca utelešata posameznike, ki so ujeti v vrtinec dogodkov, medtem ko njuni gibi odslikavajo pretočnost časa in neizogibnost določenih izidov. S sprejemanjem nepričakovanega in neizogibnega umetnika spodbujata razmislek o lastnem odnosu z usodo in lepoto neznanega.

Plesna predstava Lupina pa se konceptualno in vizualno poigrava z iluzijo raziskovanja, kako družbene norme in pričakovanja oblikujejo dojemanje tega, kar smo, identitete ter pripadnosti in meje med pristnostjo ter popolnostjo ali lepoto. Družbene norme in pričakovanja ustvarjajo lupine tega, kar smo. Kot so še zapisali ustvarjalci, nas te lupine ustvarijo tako, da nas lahko tudi zlomijo ter dopuščajo prilagodljivost, transgresijo, ujetost in emancipacijo. Avtorice se sprašujejo, kje so meje tega, da nekaj postane drugačno od popolnosti ali lepote.

S kolažem situacij, ki so lahko vsakdanje ali izumetničene in prefinjene ali čudaške, ter z razplasteno koreografijo plesnega tria, preprosto spremembo kostumov in dvoumno rabo rekvizitov predstava po navedbah plesne skupine prevprašuje iluzijo pristnosti ter prevrača družbena pravila in vloge s prepletanjem prefinjene, sproščene satire in skrbno izdelane resnosti ter brisanjem mej.

Ponovitev predstav bo 21. marca.