Kot je ob koncu precej burne razprave povzel Zupanič, so ugotovili, da bi bil Nacionalni kulturni program (NKP) potreben sprememb oziroma dopolnitev na področju scenskih umetnosti.
V sklepih, oblikoval jih bo član sveta Matjaž Zupančič, pa bi bilo po Zupaničevih besedah potrebno med drugim dati pobudo za oblikovanja gledališkega zakona, opozoriti na vprašanje financiranja na področju scenskih umetnosti, vprašanje avtonomije umetniške svobode v gledališču, vprašanje razmerja med poslovodno in umetniško vodstveno funkcijo, vprašanje strokovnih svetov zavodov in potrebo po spremembi kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti.
Razpravo je začel Zupančič, ki je tudi predlagal omenjeno točko v obravnavo. Zastavil je vprašanje, kaj sploh je pojem nacionalne strategije na področju gledališke ustvarjalnosti, kaj pomeni, čemu služi in kakšne cilje zasleduje. Sam osnovni strateški pomen nacionalne strategije vidi v tem, da z vsemi mehanizmi, ki so ji na voljo, omogoča nadarjenost, strokovnost in kompetentnost.
Opozoril je, da bi morale biti gledališke inštitucije čim bolj neodvisne od kapitalskih in drugih centrov moči, izpostavil zahtevo po vrhunskih kriterijih znotraj stroke, opozoril na vlogo občinstva, ki je "tehten in pomemben del naše skupne gledališke zgodbe". Menil je tudi, da bi bilo potrebno dati večjo kompetenco tistim, ki skrbijo za umetniški koncept gledaliških hiš in njegovo realizacijo ter njihove rezultate oceniti ob koncu mandata. Kot je dejal, namreč ni smiselno ocenjevati vsake sezone posebej. Opozoril je še na neinstitucionalno produkcijo, ki je "bistven element nacionalne umetnosti in kulture" ter izpostavil še vedno podcenjen status sodobnega plesa.
Upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tina Kosi je med drugim spregovorila o sestavi strokovnega sveta gledališča, ki je po njenih besedah včasih neustrezna ter v neskladju z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo, ki iste stvari urejata na dva različna načina. Opozorila je še na problem financiranja javnih zavodov na letni ravni ter menila, da bi ti veliko lažje načrtovali svoj program, če bi vedeli za dve ali tri leta vnaprej, koliko sredstev bodo dobili.
Direktor zavoda En-Knap Iztok Kovač je povzel težave, ki pestijo ustvarjalce na področju uprizoritvenih umetnosti v nevladnem sektorju. Menil je, da bi bilo potrebno ustanoviti javno institucijo za sodobni ples, s čimer bi dobili nek steber, izpostavil pa je še problem izobraževanja na področju sodobnega plesa v Sloveniji.
Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik se je vprašal, kako izvesti strukturalne spremembe znotraj finančnih sredstev, ki so na voljo. Sam rešitve ne vidi. Kot je dejal, imamo enajst nacionalnih gledališč, ki jih financira država, denarja pa bo vedno manj. Strokovne svete zavodov bi sam ukinil, evalvacija pa je po njegovem prepričanju potrebna po vsaki odigrani predstavi in po vsaki sezoni in ne šele na koncu mandata nekega umetniškega vodje.
Režiser Dušan Jovanović je menil, da je slovensko gledališče v razvoju doseglo zadovoljivo raven, odprl pa je vprašanje marketinga, ki je v slovenskih gledališčih popolnoma zanemarjen, prav tako kot delo z občinstvom. Opozoril je še na hiper produkcijo predstav, ki je v neskladju s pogoji dela, zato izčrpava, ter na pomen gledališkega ansambla. Ta je, kot je dejal, "posebna vrednota, ognjišče, znotraj njega se razvija razumevanje med ljudmi".
Hiper produkcija je po prepričanju člana sveta Mirana Moharja značilna za vsa področja umetnosti na Slovenskem, zato bi se umetnost morala vprašati, ali jo družba res potrebuje v takšnih količinah. Država je po njegovem prepričanju postala prerevna, da bi si to hiper produkcijo lahko privoščila.
Članica sveta Meta Hočevar je menila, da se vse naštete težave pravzaprav vežejo na problematiko financiranja, enako pa velja za vsa druga področja kulture na Slovenskem. Med drugim je spregovorila o občinstvu, ki kroži po svetu, in ne kot na Slovenskem, ko naj bi gostovale predstave, kar je veliko dražje.
Kot ogrevanje za naslednjo sejo so člani sveta začeli tudi z naslednjo točko, ki bo posvečena slovenski izhodni strategiji 2010-2013. Kot je pojasnil član sveta Jože Vogrinc, ki je omenjeno točko predlagal v razpravo, ga je k temu spodbudilo protislovje med načelno vlogo, ki je v marsikaterem dokumentu slovenske države priznana kulturi in ki je skoncentrirana v NKP, ter razvojnimi načrti, kjer pravzaprav kultura kar izpuhti oziroma je obravnavana v nekem prisilnem jopiču. O slovenski izhodni strategiji je zbranim spregovoril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč, člani sveta pa bodo o njej razpravljali na prihodnji seji.
Člani sveta so se dogovorili tudi o podrobnostih glede izvedbe organizacije izredne seje, ki bo posvečena Nacionalnemu kulturnemu programu in bo 18. maja potekala v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.