SNG Nova Gorica od 18. januarja že gosti 1972, 'predstavo za enega', ki se odvija v počitniški prikolici v foajeju gledališča, v soboto pa bodo na odru krstno uprizorili tudi drugo predstavo iz gledališkega omnibusa 12 predstav, ki nastajajo kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture. Poleg te v SNG Nova Gorica nastaja še predstava 1982, premiera je predvidena za november.
Rdeča nit vseh 12 predstav, ki so naslovljene z letnicami iz obdobja 1972-1983, so zgodbe igralk in igralcev, v katerih odmevajo ali katerih ozadje so lokalni in globalni zgodovinski dogodki in popkulturne reference iz posameznega leta. Osrednji del ustvarjalnega procesa pri vsaki predstavi je iskanje in pripovedovanje ključnih osebnih in družinskih zgodb.
Tomi Janežič, ki spremlja ustvarjalni proces vseh 12 predstav, je na neki točki zgodbe igralcev iz različnih gledališč med sabo povezal, prepletel ter ustvaril mrežo odnosov, ki temelji na resničnem gradivu, a je v osnovi izmišljena. Tudi zato je celotna Dodekalogija podnaslovljena s 'transgeneracijska dokumentarna fikcija'.
Predstava 1973 bo tudi z glasbo Tomaža Pengova spomnila, da je tega leta izšla njegova znamenita plošča Odpotovanja, v uprizoritvi bo sicer uporabljena tudi glasba Sama Kutina in sodelavcev.
"Posamezna predstava ne tematizira le leta v naslovu, ampak so to neka vrata v zgodbe, ki gredo čez celo stoletje do danes. Letnice so sicer pomenljive, so vozlišča, prelomne točke, v katerih se zgodi nekaj prelomnega, bodisi kot konec nekega dogajanja ali opredelitev nečesa, kar bo," je povedal Janežič.
Med osrednje ali vsaj ponavljajoče teme vseh predstav je Janežič uvrstil temo doma, kje je kdo v resnici doma, kaj je dom, kako ga dojemamo, s tem pa je povezana tudi zgodovina večnacionalnih mest, vprašanje narodnostne identitete in njene normativnosti, pa tudi manjših družbenih celic, družin, iz katerih vse izhaja.
Ker zgodbe prihajajo iz resničnih življenj, so igralci v ustvarjalnem procesu do njih pristopali na posebno spoštljiv način, sta dejala Žiga Udir in Anuša Kodelja, ki poleg Ane Facchini, Arne Hadžialjević, Patrizie Jurinčič Finžgar, Ivane Percan Kodarin, Helene Peršuh, Matije Rupla in Marjute Slamič sestavljata igralsko zasedbo.
"Spektakularnost predstave 1973 oziroma celotne Dodekalogije je predvsem v bogatosti mreže zgodb, v kateri pomembne zgodovinske osebnosti igrajo le epizodne vloge, medtem ko je predstava sama poskus napisati 'enciklopedijo' o ljudeh, ki jih ni v nobeni enciklopediji," je enega od vidikov ustvarjalnega procesa opisal scenograf Branko Hojnik.
Projekt je verjetno unikum v svetovnem merilu, je dodala direktorica gledališča Mirjam Drnovšček.