Poslovanje Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor v letu 2016 kaže izgubo v višini 157.000 evrov, iz preteklih let pa ostaja še primanjkljaj v višini 405.000 evrov. Zaradi tega imajo težave s poravnavanjem obveznosti, svet zavoda pa jim je na prejšnji seji naložil, da do 7. aprila 2017 pripravijo sanacijski načrt.
To so tudi storili in po besedah predsednice sveta zavoda Suzane Žilič Fišer ga morajo člani sveta zavoda zdaj preučiti. Kdaj bo seja, na kateri bodo obravnavali načrt, pa še ne more napovedati. Vsebinsko sama načrta še ni preučila, upa pa, da se je našel način za pokritje izgube. "Žal mi je, da se zadeva ni začela že prej reševati," je povedala.
Izkazana izguba je po besedah direktorja Roškerja predvsem posledica zmanjšanega financiranja s strani ministrstva za kulturo leta 2013, ko so jim odvzeli deset odstotkov denarja za plače.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so javni zavodi že v začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na to višino. "V kolikor se ob koncu leta izkaže negativno poslovanje, je to praviloma posledica neustreznih poslovnih odločitev ali nerealnega načrtovanja," so zapisali.
Opozorili so, da je SNG Maribor še ob polletju navajal, da bo poslovanje v letu 2016 pozitivno. "Ministrstvo je finančno stanje javnega zavoda redno spremljalo, v skladu z zagotovili vodstva javnega zavoda, da bo izgubo postopno saniralo, pa je direktorju dajalo čas. Ob predlogu finančnega načrta in programa za leto 2016, ko je javni zavod napovedal le okoli 2000 evrov presežka prihodkov, pa je postalo jasno, da SNG Maribor izgube ne bo zmogel sanirati," so pojasnili na ministrstvu.
Dodali so še, da se SNG Maribor pri razlogih za primanjkljaj ne more sklicevati na zmanjšano financiranje s strani ministrstva, saj je ob koncu leta 2016 prejel preostala sredstva iz naslova plačnih nesorazmerij. "Ministrstvo za kulturo skupaj z javnim zavodom išče konstruktivne rešitve dane situacije, kar pa ne pomeni, da bo prevzelo odgovornost in poravnalo finančno izgubo javnega zavoda," so še poudarili.
SNG Maribor je z več kot 300 stalno in okoli 150 honorarno zaposlenimi največji javni kulturni zavod v Sloveniji. Roškerju, ki mu avgusta 2018 poteče tretji direktorski mandat, se težave v zadnjem času kar kopičijo. Poleg negativnih poslovnih rezultatov se je moral letos soočiti z nenadnim odstopom umetniške direktorice Borštnikovega srečanja Alje Predan, nekdo pa ga je tudi prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi dodeljevanja projektov njegovi ženi in hčerki.
Na KPK so potrdili, da so prejeli prijavo, drugih informacij pa do zaključka preiskave ne izdajo. Umetniška direktorica Drame SNG Maribor Diana Koloini pojasnjuje, da projekti Nataše Matjašec Rošker, ki je že vrsto let nepogrešljiva članica igralskega ansambla Drame SNG Maribor in je bila priznana igralka že pred poroko z direktorjem, spadajo v njene redne delovne obveznosti brez dodatnih honorarjev. Anjo Rošker pa da so angažirali kot študentko za nadomestilo začasno odsotne dramaturginje zaradi njenih izjemnih sposobnosti. Vsi dogovori naj bi tekli brez direktorja.
Ministrstvo te zadeve zaenkrat še ne želi komentirati, bi pa naj o tem spregovorilo z vodstvom SNG Maribor na naslednji seji sveta zavoda. Se pa zavedajo, da zlasti v manjših državah pogosto prihaja do sorodstvenih ali drugačnih povezanosti, ki jih ni mogoče v celoti zaobiti. "Če pri tem ne gre za neposredno kršenje zakonskih predpisov in določil, je določena toleranca zagotovo smiselna in nujna, če je seveda pri tem podlaga strokovnost," so poudarili.